Hitreje kot brskalnik!
86 odnosi: Al-Idrizi, Arheološko najdišče, Baba (Makedonija), Bakrena doba, Balkanski bor, Bazilij II., Bazilika (zgradba), Bitolski napis, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarščina, Bursa, Centralne sile, Cetinje, Cirilica, Država, Druga svetovna vojna, Dubrovnik, Egejsko morje, Ekumenski koncil, Filip II. Makedonski, Freska, Gavril Radomir, Gomilno grobišče, Grad, Grčija, Grščina, Hamam, Helenistično obdobje, Heraclea Lyncestis, Heraklej, Ikonografija, Ikonostas, Italija, Ivan Skilica, Ivan Vladislav, Jad Vašem, Jadransko morje, Kajmakčalan, Koncentracijsko taborišče Treblinka, Konstantinopel, Kraljevič Marko, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kranj, Kremenčuk, Makedonščina, Meja (razločitev), Mimar Sinan, Molosi, Mozaik, ..., Mustafa Kemal Atatürk, Narodni park Pelister, Nekropola, Neolitik, Nižni Novgorod, Obzidje, Osmansko cesarstvo, Ostrogoti, Pelagonija, Požarevac, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Prvo bolgarsko cesarstvo, Puškin, Sankt Peterburg, Reka, Hrvaška, Samostan, Samuel Bolgarski, Severna Makedonija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Solun, Solunska fronta, Srbščina, Srbohrvaščina, Srbsko cesarstvo, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednji vek, Stara cerkvena slovanščina, Starorimska civilizacija, Tell, Teoderik Veliki, Turščina, Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli, Veliko Trnovo, Via Egnatia, Viljem iz Tira. Razširi indeks (36 več) »
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah. Rogerija II. Je eden najboljših antičnih zemljevidov sveta Uvodni pregled v Al-Idrizijevi ''Tabula Rogeriana''. Jug je na vrhu.
Novo!!: Bitola in Al-Idrizi · Poglej več »
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Novo!!: Bitola in Arheološko najdišče · Poglej več »
Baba (Makedonija)
Baba ali Planina Baba ali znana tudi po imenu svojega najvišjega vrha Pelister (Пелистер), je gora v Severni Makedoniji.
Novo!!: Bitola in Baba (Makedonija) · Poglej več »
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Bitola in Bakrena doba · Poglej več »
Balkanski bor
Pinus peuce (makedonski bor ali balkanski bor) (srbohrvaško/makedonsko молика, molika; bolgarsko бяла мура, Byala mura) je vrsta bora, ki izvira iz gora Makedonije, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Kosova, skrajemi jugozahodu Srbije in skrajni sever Grčije.
Novo!!: Bitola in Balkanski bor · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Bitola in Bazilij II. · Poglej več »
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Novo!!: Bitola in Bazilika (zgradba) · Poglej več »
Bitolski napis
Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.
Novo!!: Bitola in Bitolski napis · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Bitola in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bolgarščina
Brez opisa.
Novo!!: Bitola in Bolgarščina · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Bitola in Bursa · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Bitola in Centralne sile · Poglej več »
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Novo!!: Bitola in Cetinje · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Bitola in Cirilica · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Bitola in Država · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bitola in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Novo!!: Bitola in Dubrovnik · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Bitola in Egejsko morje · Poglej več »
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Novo!!: Bitola in Ekumenski koncil · Poglej več »
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Novo!!: Bitola in Filip II. Makedonski · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Bitola in Freska · Poglej več »
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Novo!!: Bitola in Gavril Radomir · Poglej več »
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Novo!!: Bitola in Gomilno grobišče · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Bitola in Grad · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Bitola in Grčija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Bitola in Grščina · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Bitola in Hamam · Poglej več »
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Novo!!: Bitola in Helenistično obdobje · Poglej več »
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Novo!!: Bitola in Heraclea Lyncestis · Poglej več »
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Novo!!: Bitola in Heraklej · Poglej več »
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Novo!!: Bitola in Ikonografija · Poglej več »
Ikonostas
Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.
Novo!!: Bitola in Ikonostas · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Bitola in Italija · Poglej več »
Ivan Skilica
Varjaška garda, ilustracija iz ''Madridskega Skilica'' Grški ogenj Ivan Skilica (grško, tudi, Iōannēs Skylicēs/Skyllicēs/Skylicēs, polatinjeno Ioannes Scylitzes) je bil grški zgodovinar, ki je ustvarjal v poznem 11.
Novo!!: Bitola in Ivan Skilica · Poglej več »
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti. Ivanu Vladimirju so zaradi posredovanja Samuelovega sina Gavrila Radomirja prizanesli. Ivan Vladimir je kljub temu leta 1015 ubil svojega rešitelja, oslepil njegovaga sinaZlatarski, str. 713 in si prilastil bolgarski prestol. Zaradi obupnega stanja v državi, ki je bilo posledica nekaj desetletij trajajoče vojne z Bizantinskim cesarstvom, je poskušal utrditi svoj položaj z mirovnimi pogajanji z bizantinskim cesarjem Bazilijem II.. Po propadu pogajanj je nadaljeval z odporom proti Bizantincem in jih poskušal odbiti, vendar mu to ni uspelo. Med svojo vladavino je poskušal okrepiti bolgarsko vojsko, obnovil mnogo trdnjav in celo krenil v protinapad, vendar je v bitki pri Draču leta 1018 padel. Po njegovi smrti so se njegova vdova carica Marija, bolgarski patriarh in večina plemičev vdali Baziliju II., ki je zatem zatrl še zadnje sledove bolgarskega upora. Prvo bolgarsko cesarstvo je bilo dokončno uničeno. Mnenja o Ivanu Vladislavu so kontroverzna, ker je po eni strani slovel kot neusmiljen morilec, po drugi strani pa kot junaški branilec svoje države. Njegovi potomci so postali bizantinski plemiči in dosegli najvišje položaje v bizantinski hierarhiji. Dve članici družine sta postali bizantinski cesarici, moški pa vojaški poveljniki in visoki državni uradniki. Naslednik Bolgarskega cesarstva je postal cesar Ivan II. Komnen.
Novo!!: Bitola in Ivan Vladislav · Poglej več »
Jad Vašem
Jad Vašem (– dobesedno "spomenik in ime") je uradni spomenik Izraela žrtvam holokavsta.
Novo!!: Bitola in Jad Vašem · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Bitola in Jadransko morje · Poglej več »
Kajmakčalan
Kajmakčalan (mak.: Кајмакчалан, gr.: Καϊμακτσαλάν) je gorski hrbet v gorovju Nidže na današnji makedonsko-grški državni meji.
Novo!!: Bitola in Kajmakčalan · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Treblinka
300px Treblinka je bilo nacistično uničevalno taborišče na Poljskem med drugo svetovno vojno v okviru Akcije Reinhard, odprto med julijem 1942 in novembrom 1943.
Novo!!: Bitola in Koncentracijsko taborišče Treblinka · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Bitola in Konstantinopel · Poglej več »
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Novo!!: Bitola in Kraljevič Marko · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Bitola in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Novo!!: Bitola in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Bitola in Kranj · Poglej več »
Kremenčuk
Kremenčuk (Кременчук, Кременчуг) je mesto v osrednjem delu Ukrajine ob reki Dneper.
Novo!!: Bitola in Kremenčuk · Poglej več »
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Novo!!: Bitola in Makedonščina · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Bitola in Meja (razločitev) · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Bitola in Mimar Sinan · Poglej več »
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Novo!!: Bitola in Molosi · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Bitola in Mozaik · Poglej več »
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Novo!!: Bitola in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »
Narodni park Pelister
Narodni park Pelister je narodni park v občini Bitola v Severni Makedoniji.
Novo!!: Bitola in Narodni park Pelister · Poglej več »
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Novo!!: Bitola in Nekropola · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Bitola in Neolitik · Poglej več »
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Novo!!: Bitola in Nižni Novgorod · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Bitola in Obzidje · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Bitola in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Bitola in Ostrogoti · Poglej več »
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Novo!!: Bitola in Pelagonija · Poglej več »
Požarevac
Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.
Novo!!: Bitola in Požarevac · Poglej več »
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Novo!!: Bitola in Prva balkanska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bitola in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Bitola in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Novo!!: Bitola in Puškin, Sankt Peterburg · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Bitola in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Bitola in Samostan · Poglej več »
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Novo!!: Bitola in Samuel Bolgarski · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Bitola in Severna Makedonija · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Bitola in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Bitola in Solun · Poglej več »
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Novo!!: Bitola in Solunska fronta · Poglej več »
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Novo!!: Bitola in Srbščina · Poglej več »
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Novo!!: Bitola in Srbohrvaščina · Poglej več »
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Novo!!: Bitola in Srbsko cesarstvo · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Bitola in Srednja Evropa · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Bitola in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Bitola in Srednji vek · Poglej več »
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Novo!!: Bitola in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Bitola in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Novo!!: Bitola in Tell · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Bitola in Teoderik Veliki · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Bitola in Turščina · Poglej več »
Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli
Univerza sv.
Novo!!: Bitola in Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli · Poglej več »
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Novo!!: Bitola in Veliko Trnovo · Poglej več »
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Novo!!: Bitola in Via Egnatia · Poglej več »
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Bitola in Viljem iz Tira · Poglej več »
