Odpri v Google MapsKazalo
85 odnosi: Al-Idrizi, Arheološko najdišče, Baba (Makedonija), Bakrena doba, Balkanski bor, Bazilij II., Bazilika (zgradba), Bitolski napis, Bizantinsko cesarstvo, Bursa, Centralne sile, Cetinje, Cirilica, Država, Druga svetovna vojna, Dubrovnik, Egejsko morje, Ekumenski koncil, Filip II. Makedonski, Freska, Gavril Radomir, Gomilno grobišče, Grad, Grčija, Grščina, Hamam, Helenistično obdobje, Heraclea Lyncestis, Heraklej, Ikonografija, Ikonostas, Italija, Ivan Skilica, Ivan Vladislav, Jad Vašem, Jadransko morje, Kajmakčalan, Koncentracijsko taborišče Treblinka, Konstantinopel, Kraljevič Marko, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kranj, Kremenčuk, Makedonščina, Meja (razločitev), Mimar Sinan, Molosi, Mozaik, Mustafa Kemal Atatürk, ... Razširi indeks (35 več) »
- Mesta v Severni Makedoniji
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.
Poglej Bitola in Al-Idrizi
Arheološko najdišče
Arheološko najdišče je originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin.
Poglej Bitola in Arheološko najdišče
Baba (Makedonija)
Baba ali Planina Baba ali znana tudi po imenu svojega najvišjega vrha Pelister (Пелистер), je gora v Severni Makedoniji.
Poglej Bitola in Baba (Makedonija)
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Bitola in Bakrena doba
Balkanski bor
Pinus peuce (makedonski bor ali balkanski bor) (srbohrvaško/makedonsko молика, molika; bolgarsko бяла мура, Byala mura) je vrsta bora, ki izvira iz gora Makedonije, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Kosova, skrajemi jugozahodu Srbije in skrajni sever Grčije.
Poglej Bitola in Balkanski bor
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Bitola in Bazilij II.
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Bitola in Bazilika (zgradba)
Bitolski napis
Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.
Poglej Bitola in Bitolski napis
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bitola in Bizantinsko cesarstvo
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Bitola in Bursa
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Poglej Bitola in Centralne sile
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Bitola in Cetinje
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Bitola in Cirilica
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Bitola in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Bitola in Druga svetovna vojna
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Bitola in Dubrovnik
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Bitola in Egejsko morje
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Bitola in Ekumenski koncil
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Bitola in Filip II. Makedonski
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Bitola in Freska
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Poglej Bitola in Gavril Radomir
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Bitola in Gomilno grobišče
Grad
pa tudi.
Poglej Bitola in Grad
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitola in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Bitola in Grščina
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Poglej Bitola in Hamam
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Bitola in Helenistično obdobje
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Bitola in Heraclea Lyncestis
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Bitola in Heraklej
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Bitola in Ikonografija
Ikonostas
Moskovskem kremelju, Theophanes the Greek, 1405 Ikonostas je v pravoslavnih cerkvah lesena ali marmorna pregradna stena, ki loči prostor za vernike od oltarja.
Poglej Bitola in Ikonostas
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bitola in Italija
Ivan Skilica
Varjaška garda, ilustracija iz ''Madridskega Skilica'' Grški ogenj Ivan Skilica (grško, tudi, Iōannēs Skylicēs/Skyllicēs/Skylicēs, polatinjeno Ioannes Scylitzes) je bil grški zgodovinar, ki je ustvarjal v poznem 11.
Poglej Bitola in Ivan Skilica
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Bitola in Ivan Vladislav
Jad Vašem
Jad Vašem (– dobesedno "spomenik in ime") je uradni spomenik Izraela žrtvam holokavsta.
Poglej Bitola in Jad Vašem
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bitola in Jadransko morje
Kajmakčalan
Kajmakčalan (mak.: Кајмакчалан, gr.: Καϊμακτσαλάν) je gorski hrbet v gorovju Nidže na današnji makedonsko-grški državni meji.
Poglej Bitola in Kajmakčalan
Koncentracijsko taborišče Treblinka
300px Treblinka je bilo nacistično uničevalno taborišče na Poljskem med drugo svetovno vojno v okviru Akcije Reinhard, odprto med julijem 1942 in novembrom 1943.
Poglej Bitola in Koncentracijsko taborišče Treblinka
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bitola in Konstantinopel
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Bitola in Kraljevič Marko
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Bitola in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Bitola in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Bitola in Kranj
Kremenčuk
Kremenčuk (Кременчук, Кременчуг) je mesto v osrednjem delu Ukrajine ob reki Dneper.
Poglej Bitola in Kremenčuk
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Bitola in Makedonščina
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Poglej Bitola in Meja (razločitev)
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Bitola in Mimar Sinan
Molosi
Plemena v antičnem Epirju Molosi (grško: Μολοσσοί), antično grško pleme, ki se je že v mikenskem obdobju (1600-1200 pr. n. št.) priselilo v Epir.
Poglej Bitola in Molosi
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Bitola in Mozaik
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Bitola in Mustafa Kemal Atatürk
Narodni park Pelister
Narodni park Pelister je narodni park v občini Bitola v Severni Makedoniji.
Poglej Bitola in Narodni park Pelister
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Bitola in Nekropola
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Bitola in Neolitik
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Bitola in Nižni Novgorod
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Bitola in Obzidje
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Bitola in Osmansko cesarstvo
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bitola in Ostrogoti
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Bitola in Pelagonija
Požarevac
Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.
Poglej Bitola in Požarevac
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Bitola in Prva balkanska vojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bitola in Prva svetovna vojna
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Bitola in Prvo bolgarsko cesarstvo
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Poglej Bitola in Puškin, Sankt Peterburg
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Bitola in Reka, Hrvaška
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Bitola in Samostan
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Bitola in Samuel Bolgarski
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Bitola in Severna Makedonija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Bitola in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bitola in Solun
Solunska fronta
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.
Poglej Bitola in Solunska fronta
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Bitola in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Bitola in Srbohrvaščina
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Bitola in Srbsko cesarstvo
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Bitola in Srednja Evropa
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Bitola in Srednjeevropski čas
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Bitola in Srednji vek
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Bitola in Stara cerkvena slovanščina
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Bitola in Starorimska civilizacija
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Bitola in Tell
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Bitola in Teoderik Veliki
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Bitola in Turščina
Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli
Univerza sv.
Poglej Bitola in Univerza sv. Klimenta Ohridskega v Bitoli
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Bitola in Veliko Trnovo
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Bitola in Via Egnatia
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Bitola in Viljem iz Tira
Glej tudi
Mesta v Severni Makedoniji
Prav tako znan kot Bitolj.