Kazalo
95 odnosi: Abasidi, Alep, Anatolija, Antična Šparta, Antiohija, Apamea, Armenci, Armenija, Aron Bolgarski, Atene, Avtonomna republika Krim, Četrta križarska vojna, Črno morje, Baalbek, Bazilij I. Makedonec, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Beneška republika, Beneški dož, Bitka na Belasici, Bitka pri Kreti, Bitka pri Trajanovih vratih, Bizantinski kovanci, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Boris II. Bolgarski, Cezar (naslov), Donava, Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Fatimidi, Franki, Frigija, Gavril Radomir, Georgij Kedren, Gojslav, Grčija, Grščina, Grki, Gruzija, Hazari, Herson, Homs, Hrvaška, Italija, Ivan I. Cimisk, Ivan Vladislav, Jadransko morje, Jeruzalem, Kairo, Kalif, ... Razširi indeks (45 več) »
- Bizantinski cesarji v 10. stoletju
- Bizantinski cesarji v 11. stoletju
- Makedonska dinastija
- Rojeni v 950. letih
- Umrli leta 1025
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Bazilij II. in Abasidi
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Bazilij II. in Alep
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bazilij II. in Anatolija
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Bazilij II. in Antična Šparta
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Bazilij II. in Antiohija
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Bazilij II. in Apamea
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Bazilij II. in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Bazilij II. in Armenija
Aron Bolgarski
Aron (bolgarsko Арон) je bil bolgarski plemič, tretji sin komita Nikolaja in brat carja Samuela Bolgarskega, * ni znano, † 14. junij 987, Razmetanica, Dupniško.
Poglej Bazilij II. in Aron Bolgarski
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Bazilij II. in Atene
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Bazilij II. in Avtonomna republika Krim
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Bazilij II. in Četrta križarska vojna
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bazilij II. in Črno morje
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Bazilij II. in Baalbek
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Bazilij II. in Bazilij I. Makedonec
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Bazilij II. in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Bazilij II. in Beneška republika
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Bazilij II. in Beneški dož
Bitka na Belasici
Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.
Poglej Bazilij II. in Bitka na Belasici
Bitka pri Kreti
Bitka pri Kreti je bila vojaški spopad med Bizantinskim in Bolgarskim cesarstvom leta 1009 pri vasi Kreta vzhodno od Soluna.
Poglej Bazilij II. in Bitka pri Kreti
Bitka pri Trajanovih vratih
Bitka pri Trajanovih vratih (bolgarsko Битката при Траянови Врата, Bitka pri Trajanova vrata, grško Μάχη στις Πύλες τουΤραϊανού, Máchi̱ stis Pýles tou Traïanoú) je bila bitka med bizantinsko in bolgarsko vojsko 17.
Poglej Bazilij II. in Bitka pri Trajanovih vratih
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Bazilij II. in Bizantinski kovanci
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Bazilij II. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Bizantinsko cesarstvo
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Poglej Bazilij II. in Boris II. Bolgarski
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Cezar (naslov)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bazilij II. in Donava
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Bazilij II. in Drač
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Bazilij II. in Drugo bolgarsko cesarstvo
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Bazilij II. in Fatimidi
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bazilij II. in Franki
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Bazilij II. in Frigija
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Poglej Bazilij II. in Gavril Radomir
Georgij Kedren
Georgij Kedren (grško Γεώργιος Κεδρηνός) je bil bizantinski menih, o katerem je znano samo to, da je živel v 11.
Poglej Bazilij II. in Georgij Kedren
Gojslav
Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?.
Poglej Bazilij II. in Gojslav
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bazilij II. in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Bazilij II. in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Bazilij II. in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Bazilij II. in Gruzija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Bazilij II. in Hazari
Herson
Herson je mesto na jugu Ukrajine (Rusija trdi, da je mesto v Ruski federaciji).
Poglej Bazilij II. in Herson
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Bazilij II. in Homs
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Bazilij II. in Hrvaška
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bazilij II. in Italija
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Bazilij II. in Ivan I. Cimisk
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Bazilij II. in Ivan Vladislav
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bazilij II. in Jadransko morje
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Bazilij II. in Jeruzalem
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Bazilij II. in Kairo
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Bazilij II. in Kalif
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Bazilij II. in Kalojan
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Bazilij II. in Kavkaz
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Bazilij II. in Kerč
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Bazilij II. in Kijevska Rusija
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Bazilij II. in Kilikija
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Bazilij II. in Konstantin I. Veliki
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Bazilij II. in Konstantin VIII.
Krešimir III.
Krešimir III, hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Gojslavom vladal od leta 1000 do okrog 1020, nato pa sam do okrog leta 1030.
Poglej Bazilij II. in Krešimir III.
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Bazilij II. in Leon VI. Modri
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Bazilij II. in Makedonska dinastija
Messina
Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Bazilij II. in Messina
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Bazilij II. in Mezija
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Bazilij II. in Mihael III. Pijanec
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Bazilij II. in Mošeja
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Bazilij II. in Moskovska velika kneževina
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Bazilij II. in Nikifor II. Fokas
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Bazilij II. in Palestina (regija)
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Bazilij II. in Peloponez
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Bazilij II. in Plovdiv
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Bazilij II. in Prvo bolgarsko cesarstvo
Roman I. Bolgarski
Roman (bolgarsko Роман) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 977 do 997, od leta 991 v bizantinskem ujetništvu, * okoli 929, † 997, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bazilij II. in Roman I. Bolgarski
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Bazilij II. in Roman II.
Rotunda
Rotunda v zgradbi Kapitola v Washington D.C., ZDA Rotunda (latinsko rotundus) je vsaka stavba krožnega tlorisa, včasih pokrita s kupolo.
Poglej Bazilij II. in Rotunda
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Bazilij II. in Samuel Bolgarski
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Bazilij II. in Sarkofag
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Poglej Bazilij II. in Sebasteja (tema)
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Bazilij II. in Seldžuki
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Bazilij II. in Sicilija
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Bazilij II. in Sirija (rimska provinca)
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Bazilij II. in Skopje
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bazilij II. in Slovani
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Bazilij II. in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bazilij II. in Solun
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Bazilij II. in Srbi
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Bazilij II. in Svjatoslav I. Kijevski
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Bazilij II. in Tir
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Trakija (rimska provinca)
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Bazilij II. in Tripoli, Libanon
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Bazilij II. in Varjagi
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Bazilij II. in Vidin
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Bazilij II. in Vladimir I. Kijevski
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Bazilij II. in Vzhodna pravoslavna cerkev
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bazilij II. in 1025
15. december
15.
Poglej Bazilij II. in 15. december
958
958 (CMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bazilij II. in 958
Glej tudi
Bizantinski cesarji v 10. stoletju
Bizantinski cesarji v 11. stoletju
Makedonska dinastija
Rojeni v 950. letih
Umrli leta 1025
Prav tako znan kot Bazilij II. Bolgarokton, Bazilij II. Bulgarokton.