Kazalo
88 odnosi: Ani, Turčija, Aron Bolgarski, Autokrator, Árpádovci, Štefan Držislav, Bagrat IV. Gruzijski, Berat, Binač, Bitka na Belasici, Bitka pri Kreti, Bitka pri Trajanovih vratih, Bitola, Bitolski napis, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Boris II. Bolgarski, Debar, Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dukas, Gavril Radomir, Gojslav, Grad Janina, Hagija Sofija, Halkidika, Henrik II. Sveti, Herson (kolonija), Histamenon, Ivan I. Cimisk, Ivan Vladislav, Izak I. Komnen, Janina (mesto), Kalojan, Kavkan, Kijevska Rusija, Konstantin IX. Monomah, Konstantin VIII., Konstantinopel, Konstantinopelska patria, Kraljevina Srbija (1217–1345), Krešimir III., Langobardi, Makedonska dinastija, Mihael Psel, Naša Gospa Ljeviška, Nikifor II. Fokas, Ohrid, Oton II., Papež Janez XIV., Papež Janez XIX., ... Razširi indeks (38 več) »
Ani, Turčija
url-status.
Poglej Bazilij II. in Ani, Turčija
Aron Bolgarski
Aron (bolgarsko Арон) je bil bolgarski plemič, tretji sin komita Nikolaja in brat carja Samuela Bolgarskega, * ni znano, † 14. junij 987, Razmetanica, Dupniško.
Poglej Bazilij II. in Aron Bolgarski
Autokrator
Konstantina VII. Porfirogeneta; napis se bere: Konstantin, Bogu zvest, ''autokratōr'' in ''basileus'' Rimljanov Autokratōr (grško αὐτοκράτωρ, mn. αὐτοκράτορες iz grškega αὐτός in κράτος, slovensko samodržec, avtokrat) je bila grška epiteta za posameznika, ki je izvajal absolutno oblast brez omejevanja nadrejenih.
Poglej Bazilij II. in Autokrator
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Bazilij II. in Árpádovci
Štefan Držislav
Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.
Poglej Bazilij II. in Štefan Držislav
Bagrat IV. Gruzijski
Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.
Poglej Bazilij II. in Bagrat IV. Gruzijski
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Bazilij II. in Berat
Binač
Binač (Binçë; Бинач; Binač) je naselje v občini Vitina na Kosovu.
Poglej Bazilij II. in Binač
Bitka na Belasici
Bitka na Belasici (Belasiška bitka,, Máchi̱ tou Kleidíou) je bila bitka med vojskama bolgarskega carja Samuila in bizantinskega cesarja Bazilija II. 29. julija 1014.
Poglej Bazilij II. in Bitka na Belasici
Bitka pri Kreti
Bitka pri Kreti je bila vojaški spopad med Bizantinskim in Bolgarskim cesarstvom leta 1009 pri vasi Kreta vzhodno od Soluna.
Poglej Bazilij II. in Bitka pri Kreti
Bitka pri Trajanovih vratih
Bitka pri Trajanovih vratih (bolgarsko Битката при Траянови Врата, Bitka pri Trajanova vrata, grško Μάχη στις Πύλες τουΤραϊανού, Máchi̱ stis Pýles tou Traïanoú) je bila bitka med bizantinsko in bolgarsko vojsko 17.
Poglej Bazilij II. in Bitka pri Trajanovih vratih
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Bazilij II. in Bitola
Bitolski napis
Bitolski napis je srednjeveški bolgarski kamniti napis, napisan v starocerkvenoslovanskem jeziku v cirilici.
Poglej Bazilij II. in Bitolski napis
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Bazilij II. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Bizantinsko cesarstvo
Boris II. Bolgarski
Boris II. (bolgarsko Борис II) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 969 do 977 (od leta 971 v bizantinskem ujetništvu), * okoli 931, † 977.
Poglej Bazilij II. in Boris II. Bolgarski
Debar
Debar (ali Dibra) je mesto s skoraj 15.000 prebivalci na zahodu Severne Makedonije, v bližini meje z Albanijo.
Poglej Bazilij II. in Debar
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Bazilij II. in Drač
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Bazilij II. in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Poglej Bazilij II. in Dukas
Gavril Radomir
Gavril Radomir (bolgarsko Гаврил Радомир, grško Γαβριὴλ Ρωμανός) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od oktobra 1014 do avgusta (ali septembra) 1015, * ni znano, † 1015.
Poglej Bazilij II. in Gavril Radomir
Gojslav
Gojslav ali Gojislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Krešimirjem III. vladal od leta 1000 do okrog 1020, * ?, † ?.
Poglej Bazilij II. in Gojslav
Grad Janina
Grad Janina (Κάστρο Ιωαννίνων) je utrjeno staro mestno jedro mesta Janina v severozahodni Grčiji.
Poglej Bazilij II. in Grad Janina
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Bazilij II. in Hagija Sofija
Halkidika
Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.
Poglej Bazilij II. in Halkidika
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Bazilij II. in Henrik II. Sveti
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Bazilij II. in Herson (kolonija)
Histamenon
Konstantina VIII. (vladal 1025–1028) Histamenon (grško, nómisma histámenon, standardni kovanec) je bil zlat bizantinski solid, ki so ga uvedli v 960.
Poglej Bazilij II. in Histamenon
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Bazilij II. in Ivan I. Cimisk
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Bazilij II. in Ivan Vladislav
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Bazilij II. in Izak I. Komnen
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Bazilij II. in Janina (mesto)
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Bazilij II. in Kalojan
Kavkan
Kavkan ali kavhan (bolgarsko Кавхан, kavhan)Moravcsik, G..
Poglej Bazilij II. in Kavkan
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Bazilij II. in Kijevska Rusija
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Bazilij II. in Konstantin IX. Monomah
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Bazilij II. in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Bazilij II. in Konstantinopel
Konstantinopelska patria
Konstantinopelska patria (grško: Πάτρια Κωνσταντινουπόλεως, latinsko: Scriptores originum Constantinopolitarum, v dobesednem prevodu Pisci konstantinopelskega porekla), bizantinska zbirka zgodovinskih del o zgodovini in spomenikih v bizantinski prestolnici Konstantinoplu, sodobnem Istanbulu, Turčija.
Poglej Bazilij II. in Konstantinopelska patria
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Bazilij II. in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Krešimir III.
Krešimir III, hrvaški kralj iz rodu Trpimirovićev, skupaj z bratom Gojslavom vladal od leta 1000 do okrog 1020, nato pa sam do okrog leta 1030.
Poglej Bazilij II. in Krešimir III.
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Bazilij II. in Langobardi
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Bazilij II. in Makedonska dinastija
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Bazilij II. in Mihael Psel
Naša Gospa Ljeviška
Naša Gospa Ljeviška ali Gospa Ljeviška (srbsko Црква Богородица Љевишка ali Богородица Љевишка) je srbska srednjeveška cerkev v Prizrenu, Kosovo, nadrabina srbskega kralja Stefana Milutina.
Poglej Bazilij II. in Naša Gospa Ljeviška
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Bazilij II. in Nikifor II. Fokas
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Bazilij II. in Ohrid
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Bazilij II. in Oton II.
Papež Janez XIV.
Papež Janez XIV. (Papa Joannes Decimus Quartus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Pavia (Italijansko kraljestvo, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 20. avgust 984 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve novembra 983 do smrti 20.
Poglej Bazilij II. in Papež Janez XIV.
Papež Janez XIX.
Papež Janez XIX. (Papa Joannes Undevicesimus) rojen kot Roman pl.
Poglej Bazilij II. in Papež Janez XIX.
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Bazilij II. in Parakoimomenos
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Bazilij II. in Partenon
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Poglej Bazilij II. in Peter I. Bolgarski
Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Bonifacij VII. (Antipapa Bonifacius Septimus), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in protipapež; * med 920 in 930 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko kraljestvo danes: Italija) kot Franco (tudi Francone) Ferrucci, † 20. julij 985 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Protipapež je bil 974 ter 984–985; dolgo časa so ga imeli za pravega papeža in zato si je naslednji Bonifacij privzel ime Bonifacij VIII..
Poglej Bazilij II. in Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Janez XVI.
Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26.
Poglej Bazilij II. in Protipapež Janez XVI.
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Bazilij II. in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Bazilij II. in Rimska Armenija
Roman I. Bolgarski
Roman (bolgarsko Роман) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 977 do 997, od leta 991 v bizantinskem ujetništvu, * okoli 929, † 997, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Bazilij II. in Roman I. Bolgarski
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Bazilij II. in Roman II.
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Bazilij II. in Roman III. Argir
Samostan Dafni
Mozaik v samostanu Dafni, na katerem je upodobljeno kopanje novorojene Device Marije Dafni (grško Δαφνί, Dafní, katharevusa Δαφνίον, Dafníon) je bizantinski samostan iz 11.
Poglej Bazilij II. in Samostan Dafni
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Bazilij II. in Samuel Bolgarski
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Bazilij II. in Seznam protipapežev
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Bazilij II. in Sivas
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Bazilij II. in Skopje
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Bazilij II. in Solidus
Stara čaršija, Skopje
Stara čaršija (makedonsko Стара чаршија, albansko Çarshia e Vjetër; turško Eski Çarşı ali Üsküp Türk Çarşısı) je bazar v Skopju v Severni Makedoniji.
Poglej Bazilij II. in Stara čaršija, Skopje
Stari Ras
Ras (srbsko Рас, Ras, latinsko Arsa), v sodobnem srbskem zgodovinopisju znan kot Stari Ras, je srednjeveška trdnjava v bližini nekdanjega trga Staro Trgovište, kakšnih 11 km od Novega Pazarja, Srbija.
Poglej Bazilij II. in Stari Ras
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Bazilij II. in Suda
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Bazilij II. in Tagma (vojaška enota)
Teodora III.
Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.
Poglej Bazilij II. in Teodora III.
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Bazilij II. in Teofana
Tetarteron
Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.
Poglej Bazilij II. in Tetarteron
Trajanov zid
Trajanov zid na moldovskih znamkah Trajanov zid (romunsko Valul lui Traian) je naziv več dolgih utrdb iz zemlje (romunsko valla), odkritih v vzhodni Evropi v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.
Poglej Bazilij II. in Trajanov zid
Trajanova vrata
Trajanova vrata (bolgarsko Траянови врата, Trajanovi vrata) so zgodovinski gorski prelaz v bližini Ihtimana, Bolgarija.
Poglej Bazilij II. in Trajanova vrata
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Bazilij II. in Valensov akvadukt
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Bazilij II. in Varjagi
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Bazilij II. in Visoki srednji vek
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Bazilij II. in Vladimir I. Kijevski
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Bazilij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Poglej Bazilij II. in Zgodovina Severne Makedonije
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Bazilij II. in Zgodovina Ukrajine
Zoa (bizantinska cesarica)
Zoa Porfirogeneta (grško, življenje) je bila od 19.
Poglej Bazilij II. in Zoa (bizantinska cesarica)
1014
1014 (MXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bazilij II. in 1014
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bazilij II. in 1025
30. december
30.
Poglej Bazilij II. in 30. december
958
958 (CMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bazilij II. in 958
Prav tako znan kot Bazilij II. Bolgarokton, Bazilij II. Bulgarokton.