Odpri v Google MapsKazalo
124 odnosi: Aleksander Veliki, Amor, Andžar, Angleži, Antična Grčija, Antilibanon, Antonin Pij, Apnenec, Arabci, Arheologija, Arhitekt, Arhitrav, Arkada, Astarta, Asuan, Šiitizem, Baal, Baalbeški kamni, Bakh, Bakhov tempelj v Baalbeku, Barbakan, Bari, Bastijon, Bazilika (zgradba), Bejrut, Beka (dolina), Berytus, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Cerkev (zgradba), Citadela, Dekapolis, Diadohi, Egipt, El, Fenicija (rimska provinca), Filip Arabec, Forum, Francozi, Friz, Gaj Avgust Oktavijan, Galien, Garnizija, Gordijan I., Granit, Hadad, Hagija Sofija, Helij (mitologija), Heliopolis, Hezbolah, ... Razširi indeks (74 več) »
- Arheološka najdišča v Libanonu
- Kraji svetovne dediščine v Libanonu
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Baalbek in Aleksander Veliki
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Baalbek in Amor
Andžar
Andžar (kar pomeni "nerešena ali tekoča reka"; عنجر / ALA-LC: 'Anjar; znan tudi kot Hawsh Mousa (حوش موسى / Ḥawsh Mūsá), je mesto v Libanonu v dolini Beka. Ima 2400 prebivalcev, skoraj v celoti sestavljeno iz Armencev. Skupna površina je približno 20 kvadratnih kilometrov.
Poglej Baalbek in Andžar
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Baalbek in Angleži
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Baalbek in Antična Grčija
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Poglej Baalbek in Antilibanon
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Baalbek in Antonin Pij
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Baalbek in Apnenec
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Baalbek in Arabci
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Baalbek in Arheologija
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Baalbek in Arhitekt
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Baalbek in Arhitrav
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Baalbek in Arkada
Astarta
Kip Astarte Astarta, (feničansko Aštart, hebrejsko Aštorth, armensko Atar) je v zahodno semitski mitologiji velika boginja in boginja plodnosti zahodno-semitskih narodov.
Poglej Baalbek in Astarta
Asuan
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Poglej Baalbek in Asuan
Šiitizem
Šiitizem (arabsko, perzijsko شیعه) je manjša od obeh glavnih ločin islama, ki ji sledi nekje med 10 in 15 % muslimanov na svetu.
Poglej Baalbek in Šiitizem
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Baalbek in Baal
Baalbeški kamni
Baalbeški kamni je šest masivnih rimskih obdelanih kamnitih blokov v Baalbeku (starodavni Heliopolis) v Libanonu, za katere je značilen megalitski gigantizem, ki mu v antiki ni para.
Poglej Baalbek in Baalbeški kamni
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Baalbek in Bakh
Bakhov tempelj v Baalbeku
Bakhusov tempelj je del tempeljskega kompleksa Baalbek, ki je v široki Al-biqā (dolina Beka) v Libanonu.
Poglej Baalbek in Bakhov tempelj v Baalbeku
Barbakan
Barbakan ali Barbakana ima v fortifikaciji dvojen pomen.
Poglej Baalbek in Barbakan
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Baalbek in Bari
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Poglej Baalbek in Bastijon
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Baalbek in Bazilika (zgradba)
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Baalbek in Bejrut
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.
Poglej Baalbek in Beka (dolina)
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Poglej Baalbek in Berytus
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Baalbek in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Baalbek in Bog
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Baalbek in Cerkev (zgradba)
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Baalbek in Citadela
Dekapolis
Dekapolis (grško: Δεκάπολις Dekápolis, 'Deset mest') je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva v jugovzhodnem Levantu v 1.
Poglej Baalbek in Dekapolis
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Baalbek in Diadohi
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Baalbek in Egipt
El
El ali Il (pisano alef-lamed, hebrejsko אל, klasično sirsko ܐܠ, arabsko إل ali إله, sorodno z akadskim ilu) je severozahodnosemitska beseda, ki pomeni boga ali božanstvo, in osebno ime enega od več glavnih starodavnih srednjevzhodnih bogov.
Poglej Baalbek in El
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Poglej Baalbek in Fenicija (rimska provinca)
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Baalbek in Filip Arabec
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Baalbek in Forum
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Baalbek in Francozi
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Baalbek in Friz
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Baalbek in Gaj Avgust Oktavijan
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Baalbek in Galien
Garnizija
Édouard Detaille: ''Huningueška garnizija leta 1815.'' Garnizija (francosko garnison) je vojaški termin, ki označuje vse vojaške sile, ki se nahajajo v nekem kraju oz.
Poglej Baalbek in Garnizija
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Baalbek in Gordijan I.
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Baalbek in Granit
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Baalbek in Hadad
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Baalbek in Hagija Sofija
Helij (mitologija)
Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.
Poglej Baalbek in Helij (mitologija)
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Baalbek in Heliopolis
Hezbolah
Hezbolah (arabsko حزب الله, kar pomeni božja (Alahova) stranka) je libanonska teroristična in paravojaška organizacija, ki zastopa predvsem šiite na jugu Libanona.
Poglej Baalbek in Hezbolah
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Baalbek in Homs
I. legija Parthica
Prva partska legija (latinsko Legio prima Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever.
Poglej Baalbek in I. legija Parthica
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Baalbek in Ikonoklazem
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Baalbek in Indonezija
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Baalbek in Islam
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Baalbek in Jožef Flavij
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Baalbek in Jupiter (mitologija)
Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Jupitrov tempelj je ogromen rimski tempelj, največji v rimskem svetu, ki je v kompleksu Baalbek v Heliopolis Syriaca (sodobni Libanon).
Poglej Baalbek in Jupitrov tempelj (rimski Heliopolis)
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Baalbek in Justinijan I.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Baalbek in Kanaan
Kanelura
Kanelure na stebrih templja iz Evore (Portugalska) Kanelura ali kanelira (latinsk canna.
Poglej Baalbek in Kanelura
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Baalbek in Karakala
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Baalbek in Kip
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Baalbek in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Baalbek in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Baalbek in Krščanstvo
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Baalbek in Križar
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Baalbek in Kupola
Kurtina
Kurtina je bila v grajski arhitekturi znana že v 16.
Poglej Baalbek in Kurtina
L'Aquila
L'Aquila (pomeni »Orel«) je mesto v osrednji Italiji in je istočasno glavno mesto dežele Abruci kot Province L'Aquila.
Poglej Baalbek in L'Aquila
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Baalbek in Libanon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Baalbek in Libanonska cedra
Libanonska državljanska vojna
Prizor iz Bejruta sredi državljanske vojne (1978) Libanonska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na območju Libanona med letoma 1975 in 1990; glavni vzrok za vojno je bila medverska napetost med krščanskim in muslimanskim delom prebivalstva, potem pa so ta spopad izrabile tudi sosednje države (Sirija in Izrael) za medsebojne obračune preko posrednikov.
Poglej Baalbek in Libanonska državljanska vojna
Litani (reka)
Reka Litani Nahr al-Līṭānī, klasični Leontes (levji), je pomemben vodni vir v južnem Libanonu.
Poglej Baalbek in Litani (reka)
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Baalbek in Mameluki
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Baalbek in Marmor
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Baalbek in Meduza (mitologija)
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Baalbek in Mesto
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Baalbek in Mihrab
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Baalbek in Mošeja
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Baalbek in Mongoli
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Baalbek in Mozaik
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Baalbek in Nekropola
Nereide
Kip Nereide Nereide so bile v grški mitologiji morske nimfe.
Poglej Baalbek in Nereide
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Baalbek in Neron
Nerva
Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.
Poglej Baalbek in Nerva
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Baalbek in Obzidje
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Baalbek in Ogredje (arhitektura)
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Baalbek in Oltar
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Baalbek in Omajadi
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Baalbek in Oront
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Baalbek in Palmira
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Baalbek in Peristil
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Baalbek in Poganstvo
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Baalbek in Pompej Veliki
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Baalbek in Potres
Propileje
Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.
Poglej Baalbek in Propileje
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Baalbek in Ptolemaj
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Baalbek in Ptolemajci
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Baalbek in Ra (mitologija)
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Baalbek in Relief (umetnost)
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Baalbek in Rimski tempelj
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Baalbek in Rimsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Baalbek in Seldžuki
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Baalbek in Selevkidsko cesarstvo
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Baalbek in Septimij Sever
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Baalbek in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Baalbek in Starorimska civilizacija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Baalbek in Strabon
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Poglej Baalbek in Talec
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Baalbek in Teodozij I.
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
Poglej Baalbek in Terorizem
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Baalbek in Timur Lenk
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Baalbek in Tir, Libanon
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Baalbek in Trajan
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Baalbek in Trakija
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Baalbek in Tripoli, Libanon
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Baalbek in Triton (mitologija)
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Baalbek in Venera (mitologija)
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Baalbek in Viljem II. Nemški
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Baalbek in Vzhodnoevropski čas
Yogyakarta
Yogyakarta (izgov. Jogjakarta) je univerzitetno mesto v južnem osrednjem delu otoka Java v Indoneziji.
Poglej Baalbek in Yogyakarta
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Baalbek in Zevs
60
60 (LX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Baalbek in 60