Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Potres

Index Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

48 odnosi: Švica, Češka, Čedad, Bam, Iran, Cunami, Eksplozija, Energija, Epicenter, Evropska makroseizmična lestvica, Gudžarat, Gutenberg-Richterjev zakon, Hipocenter, Hitrost, Hrvaška, Idrija, Jedrska elektrarna, Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči, Jedrsko orožje, Kašmir, Kamnina, Kilometer, Litosfera, Ljudska republika Kitajska, Lom, Madžarska, Magnituda, Medvedev-Sponheuer-Karnikova lestvica, Narava, Nihanje, Odboj, Ognjenik, Potres na Haitiju (2010), Potres na Idrijskem 1511, Potres v Indijskem oceanu (2004), Seizmologija, Skorja (geologija), Slovaška, Slovenija, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Trenje, Uklon, Valovanje, Veliki čilski potres, Zemeljski plaz, Zemlja, 1906, 26. marec.

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi.

Novo!!: Potres in Švica · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Potres in Češka · Poglej več »

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich) je mesto v severni Italiji, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Potres in Čedad · Poglej več »

Bam, Iran

Peščeni vihar v Bamu Bamje mesto v iranski provinci Kerman.

Novo!!: Potres in Bam, Iran · Poglej več »

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 津波, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Novo!!: Potres in Cunami · Poglej več »

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je da ven.

Novo!!: Potres in Eksplozija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Potres in Energija · Poglej več »

Epicenter

leži neposredno nad žariščem potresa. Epicénter ali (tudi nadžaríšče) je točka na zemeljskem površju, ki leži točno nad žariščem ali hipocentrom potresa.

Novo!!: Potres in Epicenter · Poglej več »

Evropska makroseizmična lestvica

Evropska potresna lestvica ali evropska makroseizmična lestvica (European Macroseismic Scale, kratica EMS) se uporablja kot merska enota pri navajanju intenzitetne stopnje potresov (npr. 8 EMS ali VIII EMS).

Novo!!: Potres in Evropska makroseizmična lestvica · Poglej več »

Gudžarat

Gudžarat je zvezna država v okviru Indije.

Novo!!: Potres in Gudžarat · Poglej več »

Gutenberg-Richterjev zakon

Gutenberg-Richterjev zakon izraža odvisnost med magnitudo in številom potresov v danem zemljepisnem kraju in v danem časovnem obdobju.

Novo!!: Potres in Gutenberg-Richterjev zakon · Poglej več »

Hipocenter

Hipocenter oz. fokus in epicenter Hipocenter (iz grškega υπόκεντρον, dobesedno pod središčem), je žarišče (fokus) potresa, kjer se sprosti energija, shranjena kot relativni raztezek (oz. kompresija) kamnin.

Novo!!: Potres in Hipocenter · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Potres in Hitrost · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Potres in Hrvaška · Poglej več »

Idrija

Idrija je mesto v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Novo!!: Potres in Idrija · Poglej več »

Jedrska elektrarna

Jedrska elektrarna Cattenom v Franciji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je naprava za pridobivanje električne energije (in včasih procesne toplote) iz energije, ki se sprosti pri jedrski cepitvi ali fisiji.

Novo!!: Potres in Jedrska elektrarna · Poglej več »

Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani 4. reaktor Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima - Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11.

Novo!!: Potres in Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra in/ali jedrskega izlivanja kot poglaviten vir uničevalne sile.

Novo!!: Potres in Jedrsko orožje · Poglej več »

Kašmir

Kašmir se lahko nanaša na.

Novo!!: Potres in Kašmir · Poglej več »

Kamnina

GabroPoznamo tri vrste kamnin; sedimentne, metamorfne in magmatske.

Novo!!: Potres in Kamnina · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Potres in Kilometer · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Potres in Litosfera · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji, ki obsega večino kulturnega, zgodovinskega in zemljepisnega območja, znanega kot Kitajska.

Novo!!: Potres in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Lom

Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.

Novo!!: Potres in Lom · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Potres in Madžarska · Poglej več »

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Novo!!: Potres in Magnituda · Poglej več »

Medvedev-Sponheuer-Karnikova lestvica

Medvedev-Sponheuer-Karnikova lestvica (MSK) je ena izmed potresnih lestvic.

Novo!!: Potres in Medvedev-Sponheuer-Karnikova lestvica · Poglej več »

Narava

Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Potres in Narava · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Novo!!: Potres in Nihanje · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Potres in Odboj · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Potres in Ognjenik · Poglej več »

Potres na Haitiju (2010)

Porušena predsedniška palača v prestolnici Port-au-Prince Potres na Haitiju 12.

Novo!!: Potres in Potres na Haitiju (2010) · Poglej več »

Potres na Idrijskem 1511

Potres na Idrijskem leta 1511 je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije.

Novo!!: Potres in Potres na Idrijskem 1511 · Poglej več »

Potres v Indijskem oceanu (2004)

Animacija indonezijskega cunamija Fotografija cunamija na Tajskem Potres v Indijskem oceanu leta 2004 je bil zelo močan podvodni potres magnitude 9,0, ki je 26. decembra 2004 hudo prizadel države ob Indijskem oceanu.

Novo!!: Potres in Potres v Indijskem oceanu (2004) · Poglej več »

Seizmologija

Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.

Novo!!: Potres in Seizmologija · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Potres in Skorja (geologija) · Poglej več »

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Novo!!: Potres in Slovaška · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Potres in Slovenija · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - nekdo, ki gradi in podira) je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Potres in Tektonika plošč · Poglej več »

Tektonska plošča

Tektonske plošče kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja Tektonska plošča je del zemljine skorje imenovane tudi litosfera). Površino Zemlje sestavlja sedem glavnih tektonskih plošč in mnogo več manjših. Debelina plošč se giblje okoli 100 km, sestavljata pa jih dva tipa skorje, in sicer: oceanska skorja imenovana tudi »sima« (silicij in magnezij) ter kontinentalna skorja »sial« (silicij in aluminij). Pod obema plastema leži relativno plastičen gneten sloj imenovan astenosfera. Sestav teh dveh tipov skorje se bistveno loči. Oceanska skorja je pretežno sestavljena iz bazaltnih kamenin, kontinentalna skorja pa predvsem iz granitnih kamenin, bogatih s silicijem in aluminijem. Obe skorji se tudi razlikujeta po debelini, pri tem je kontinentalna skorja debelejša. Gnetni sloj astenosfere nosi plošče naokoli, tako kot nosi tekočinski tok ledene skorje, pri tem pa pride do sovpliva ene plošče na drugo. Nastajajo gore in vulkani, pri tem pa nastajajo potresi in ostali geološki fenomeni. Robovi plošč se ne ujemajo s kontinenti ali oceani, tako da Severnoameriška plošča ne pokriva le Severne Amerike, temveč tudi Grenlandijo, vzhodno Sibirijo in severno Japonsko. Kot je poznano doslej, je Zemlja edini planet v Osončju, ki ima aktivne tektonske plošče.

Novo!!: Potres in Tektonska plošča · Poglej več »

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Novo!!: Potres in Trenje · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Novo!!: Potres in Uklon · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Novo!!: Potres in Valovanje · Poglej več »

Veliki čilski potres

Veliki čilski potres je bil hud potres z močjo 9,5 po momentni lestvici, ki je 22. maja 1960 prizadel jug Čila in je do danes najmočnejši potres v zgodovini merjenja.

Novo!!: Potres in Veliki čilski potres · Poglej več »

Zemeljski plaz

Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.

Novo!!: Potres in Zemeljski plaz · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Potres in Zemlja · Poglej več »

1906

1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Potres in 1906 · Poglej več »

26. marec

26.

Novo!!: Potres in 26. marec · Poglej več »

Preusmerja sem:

Rušilni potres.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »