Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Antika, Anton Padovanski, Arheologija, Arhitekt, Avstrijsko cesarstvo, Štajerska, Župnijska cerkev, Benetke, Cerkev (zgradba), Cerkvena ladja, Furlanščina, Furlanija - Julijska krajina, Gotska umetnost, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Jakob Brollo, Južna Koroška (Avstrija), Kanalska dolina, Kipar, Koroška (zvezna dežela), Maniago, Marijino vnebovzetje, Meja (razločitev), Mesto, Narod, Nemščina, Občina, Oglejski patriarhat, Palača, Pokrajina Videm, Potres v Furlaniji (1976), Prazgodovina, Reka, Renesansa, Rezbarstvo, Slikar, Slovenija, Tilment, Tomaž Fantoni, Trbiž, Videm, Italija, Vrba na Koroškem, 1420, 1502, 1797, 1866.
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Humin in Antika · Poglej več »
Anton Padovanski
Anton Padovanski, tudi Anton iz Lizbone, portugalski redovnik, teolog, cerkveni učitelj in svetnik katoliške cerkve, * 15. avgust 1195, Lizbona, Portugalska, † 13. junija 1231, Arcella (Padova, Italija).
Novo!!: Humin in Anton Padovanski · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Humin in Arheologija · Poglej več »
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Novo!!: Humin in Arhitekt · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Humin in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Humin in Štajerska · Poglej več »
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Novo!!: Humin in Župnijska cerkev · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Humin in Benetke · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Humin in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Novo!!: Humin in Cerkvena ladja · Poglej več »
Furlanščina
Brez opisa.
Novo!!: Humin in Furlanščina · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Humin in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Novo!!: Humin in Gotska umetnost · Poglej več »
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Novo!!: Humin in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Humin in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Humin in Italijanščina · Poglej več »
Jakob Brollo
Jakob Brollo (ali), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.
Novo!!: Humin in Jakob Brollo · Poglej več »
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Novo!!: Humin in Južna Koroška (Avstrija) · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Humin in Kanalska dolina · Poglej več »
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Novo!!: Humin in Kipar · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Humin in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Novo!!: Humin in Maniago · Poglej več »
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Novo!!: Humin in Marijino vnebovzetje · Poglej več »
Meja (razločitev)
Meja je lahko: v geografiji.
Novo!!: Humin in Meja (razločitev) · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Humin in Mesto · Poglej več »
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Novo!!: Humin in Narod · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Humin in Nemščina · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: Humin in Občina · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Humin in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Novo!!: Humin in Palača · Poglej več »
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Humin in Pokrajina Videm · Poglej več »
Potres v Furlaniji (1976)
Potres v Furlaniji je bil močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov, ki so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem deželo Furlanijo, in severozahodni del Slovenije.
Novo!!: Humin in Potres v Furlaniji (1976) · Poglej več »
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Novo!!: Humin in Prazgodovina · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Humin in Reka · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Humin in Renesansa · Poglej več »
Rezbarstvo
Del rezbarjene opreme cerkve v Ulmu Figura Mambila, Nigerija Rezbarstvo je umetniško ali obrtniško oblikovanje predvsem lesa z rezilom, sedaj namenjeno predvsem olepšavi.
Novo!!: Humin in Rezbarstvo · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Humin in Slikar · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Humin in Slovenija · Poglej več »
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Novo!!: Humin in Tilment · Poglej več »
Tomaž Fantoni
Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni), furlanski slikar, pozlatar in rezbar, * 16. december 1822 Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 31. maj 1892 Jamne pri Konjicah, tedaj Avstro-Ogrska (danes Slovenske Konjice).
Novo!!: Humin in Tomaž Fantoni · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Humin in Trbiž · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Humin in Videm, Italija · Poglej več »
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Novo!!: Humin in Vrba na Koroškem · Poglej več »
1420
1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Humin in 1420 · Poglej več »
1502
1502 (MDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Humin in 1502 · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Humin in 1797 · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Humin in 1866 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Gemona, Gemona del Friuli, Glemone, Gumin.
