Kazalo
126 odnosi: Alabaster, Angleška gotika, Anglija, Arhitektura, Avignon, Île-de-France, Španska gotska arhitektura, Bamberška stolnica, Bamberški jezdec, Bernard iz Clairvauxa, Bohinj, Canterburyjska stolnica, Cerkev (zgradba), Cimabue, Cistercijani, Crngrob, Duccio di Buoninsegna, Evropa, Fevdalizem, Fiala, Flandrija, Fra Angelico, Frančišek Asiški, Francija, Francoska gotska arhitektura, Freska, Gentski oltar, Giorgio Vasari, Giotto di Bondone, Giovanni Pisano, Gotska arhitektura, Horarij, Ikonografija, Iluminiran rokopis, Italija, Italijanska gotska arhitektura, Jan van Eyck, Jeruzalem, Jezus Kristus, Karel Veliki, Kartuzijani, Köln, Kiparstvo, Krogovičje, Latinski križ, Lesorez, Lošč, Ludvik VII. Francoski, Madona kanclerja Rolina, Marijino vnebovzetje, ... Razširi indeks (76 več) »
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Gotska umetnost in Alabaster
Angleška gotika
Angleška gotska arhitektura je arhitekturni slog, ki je cvetel v Angliji od okoli 1170 do okoli 1530.
Poglej Gotska umetnost in Angleška gotika
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Gotska umetnost in Anglija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Gotska umetnost in Arhitektura
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Gotska umetnost in Avignon
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Gotska umetnost in Île-de-France
Španska gotska arhitektura
Španska gotska arhitektura je slog arhitekture, ki je bil razširjen na območju današnje Španije v poznem srednjeveškem obdobju.
Poglej Gotska umetnost in Španska gotska arhitektura
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Poglej Gotska umetnost in Bamberška stolnica
Bamberški jezdec
Bamberški jezdec (nemško Der Bamberger Reiter) je kamniti konjeniški kip iz zgodnjega 13.
Poglej Gotska umetnost in Bamberški jezdec
Bernard iz Clairvauxa
Bernard iz Clairvauxa, krščanski mistik, menih in opat, ustanovitelj cistercijanov, cerkveni učitelj, cerkveni pisatelj in svetnik, * 1090, Fontaine-lès-Dijon, danes Francija, † 20. avgust 1153, opatija Clairvaux, danes Francija iza in neža.
Poglej Gotska umetnost in Bernard iz Clairvauxa
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Gotska umetnost in Bohinj
Canterburyjska stolnica
Canterburyjska stolnica v Canterburyju v Kentu je med najstarejšimi in najbolj znanimi krščanskimi objekti v Angliji in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
Poglej Gotska umetnost in Canterburyjska stolnica
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Gotska umetnost in Cerkev (zgradba)
Cimabue
Madona na prestolu'', 1280–1285, Galerija Uffizi, Firence Cimabue (okoli 1240-1302)Vasari, G. Lives of the Artists.
Poglej Gotska umetnost in Cimabue
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Gotska umetnost in Cistercijani
Crngrob
Crngrob je vaško naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Gotska umetnost in Crngrob
Duccio di Buoninsegna
Duccio Di Buoninsegna, italijanski slikar, (okrog * 1255/1260, † 1318/1319. Verjetno se je rodil v Toskani. Bil je oče in zadnji mojster sienske slikarske šole, ki je ohranjala bizantinsko tradicijo, in prvi predrenesančni slikar, ki se je poskušal osvoboditi trdnih shem bizantskega slikarstva.
Poglej Gotska umetnost in Duccio di Buoninsegna
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Gotska umetnost in Evropa
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Gotska umetnost in Fevdalizem
Fiala
Fiala.
Poglej Gotska umetnost in Fiala
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Gotska umetnost in Flandrija
Fra Angelico
Fra Angelico ali Beato Angelico, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Gotska umetnost in Fra Angelico
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Poglej Gotska umetnost in Frančišek Asiški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Gotska umetnost in Francija
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Gotska umetnost in Francoska gotska arhitektura
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Gotska umetnost in Freska
Gentski oltar
Gentski oltar ali Čaščenje mističnega jagnjeta (nizozemsko Het Lam Gods) je zelo velik in zapleten staronizozemski oltarni poliptih v stolnici svetega Bava v Gentu v Belgiji, ki ga pripisujejo bratoma Hubertu in Janu van Eycku.
Poglej Gotska umetnost in Gentski oltar
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Gotska umetnost in Giorgio Vasari
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Gotska umetnost in Giotto di Bondone
Giovanni Pisano
Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.
Poglej Gotska umetnost in Giovanni Pisano
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Gotska umetnost in Gotska arhitektura
Horarij
V praksi krščanstva horarij ali kanonične ure je poznosrednjeveški razkošno opremljen osebni molitvenik, ki označuje delitev dneva na molitve v določenih časovnih obdobjih.
Poglej Gotska umetnost in Horarij
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Gotska umetnost in Ikonografija
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Gotska umetnost in Iluminiran rokopis
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Gotska umetnost in Italija
Italijanska gotska arhitektura
Gotska arhitektura se je v Italiji pojavila v 12.
Poglej Gotska umetnost in Italijanska gotska arhitektura
Jan van Eyck
Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.
Poglej Gotska umetnost in Jan van Eyck
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Gotska umetnost in Jeruzalem
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Gotska umetnost in Jezus Kristus
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Gotska umetnost in Karel Veliki
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Gotska umetnost in Kartuzijani
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Gotska umetnost in Köln
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Gotska umetnost in Kiparstvo
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Poglej Gotska umetnost in Krogovičje
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Gotska umetnost in Latinski križ
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Gotska umetnost in Lesorez
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Gotska umetnost in Lošč
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Poglej Gotska umetnost in Ludvik VII. Francoski
Madona kanclerja Rolina
Madona kanclerja Rolina je oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz leta 1435.
Poglej Gotska umetnost in Madona kanclerja Rolina
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Gotska umetnost in Marijino vnebovzetje
Mednarodna gotika
Mednarodna gotika je obdobje gotske umetnosti, ki se je začelo v Burgundiji v Franciji in severni Italiji v poznem 14.
Poglej Gotska umetnost in Mednarodna gotika
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.
Poglej Gotska umetnost in Mestna hiša
Naumburški mojster
Donatorja v Naumburški stolnici - Hermann I. (Meißen) in Reglindis Donatorja Ekkehard II. (Meißen) in Uta Naumburški mojster (tudi mojster iz Naumburga) je ime neznanega kiparja iz srednjega veka.
Poglej Gotska umetnost in Naumburški mojster
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Gotska umetnost in Nemčija
Neogotika
Westminstrska palača je bila po požaru leta 1834 v letih 1840–70 zgrajena v neogotskem slogu Neogotika je umetnostni arhitekturni slog iz 18., 19., in 20.
Poglej Gotska umetnost in Neogotika
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Gotska umetnost in Nizozemske dežele
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Gotska umetnost in Normani
Normanska arhitektura
300x300px Glavna ladja v stolnici v Durhamu Izraz normanska arhitektura se uporablja za razvrstitev slogov romanske arhitekture, ki so jo razvili Normani v različnih deželah, ki so bile pod njihovo oblastjo ali vplivom v 11.
Poglej Gotska umetnost in Normanska arhitektura
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Gotska umetnost in Nova zaveza
Oljska gora
Óljska gôra (hebrejsko:, arabsko: ali) je vzpetina vzhodno od Jeruzalema.
Poglej Gotska umetnost in Oljska gora
Oltar Mérode
Oltar Mérode (ali triptih Oznanjenje) je triptih naslikan v tehniki olje na hrastovi tabli, hranjen v Metropolitanskem muzeju (The Cloisters), v New Yorku.
Poglej Gotska umetnost in Oltar Mérode
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Gotska umetnost in Opečna gotika
Oznanjenje (van Eyck, Washington)
Oznanjenje je oljna slika staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz okoli 1434–1436.
Poglej Gotska umetnost in Oznanjenje (van Eyck, Washington)
Panteon
Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.
Poglej Gotska umetnost in Panteon
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Gotska umetnost in Pariz
Parler
Parler je ameriško spletno mesto za mikrobloganje in družbeno omrežje.
Poglej Gotska umetnost in Parler
Pasijon
Pasijon (iz latinske besede passio - »trpljenje«) je v zahodni krščanski liturgiji popis Jezusovega trpljenja in smrti v 4 evangelijih, ki se bere ali igra v tednu pred veliko nočjo.
Poglej Gotska umetnost in Pasijon
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Gotska umetnost in Perugia
Peter Parler
Peter Parler (latinsko Petrus de Gemünden in Suevia, češko Petr Parléř) (rojen približno 1330 v Schwäbisch Gmündu, umrl je 13. julija 1399 v Pragi) je bil nemško-češki arhitekt, najbolj znan po gradnji stolnice svetega Vida in Karlovega mostu v Pragi, kjer je živel od približno leta 1356 do smrti.
Poglej Gotska umetnost in Peter Parler
Pietà
Pietà ('pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu.
Poglej Gotska umetnost in Pietà
Pietro Lorenzetti
''Kristus prihaja v Jeruzalem'' Pietro Lorenzetti, * okoli 1280, Siena, † okoli 1348, Siena ali Pietro Laurati je bil italijanski slikar, aktiven med približno 1306 in 1345.
Poglej Gotska umetnost in Pietro Lorenzetti
Poliptih
Poliptih (POL-ip-tik, grško: polu 'veliko' in ptychē 'krat') se v splošnem nanaša na sliko (običajno tabelno slikarstvo), ki je razdeljena na dele ali table.
Poglej Gotska umetnost in Poliptih
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Gotska umetnost in Portal
Portugalska gotska arhitektura
Portugalska gotska arhitektura je arhitekturni slog, ki je bil razširjen na Portugalskem v poznem srednjem veku.
Poglej Gotska umetnost in Portugalska gotska arhitektura
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Gotska umetnost in Praga
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Gotska umetnost in Pravi križ
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Gotska umetnost in Reformacija
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Gotska umetnost in Reimska stolnica
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Gotska umetnost in Relief (umetnost)
Relikviarij
Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.
Poglej Gotska umetnost in Relikviarij
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Gotska umetnost in Renesančna umetnost
Retabel
Retabel je oltarni nastavek s slikami ali skulpturami okrašena zadnja stena v koru, ki je bila v srednjem veku pritrjena na menzo ali obhajilo mizo, na kateri so postavljeni križ, obredni svečniki in drugi predmeti, v gotiki pa se je razvila v krilni oltar.
Poglej Gotska umetnost in Retabel
Robert Campin
Robert Campin (ok. 1375 - 26. april 1444), ki so ga nekdaj imenovali z zasilnim imenom Mojster iz Flémalla še prej pa tudi Mojster oltarja Merode), je bil prvi veliki mojster flamskega in staronizozemskega slikarstva. Campinova identiteta in atribucija slik tako iz skupine pripisane Campinu kot tiste, ki so veljale za delo Mojstera iz Flémalla, so rezultat več desetletij raziskav in razhajanj med strokovnjaki.
Poglej Gotska umetnost in Robert Campin
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Gotska umetnost in Romanika
Romanska umetnost
Romanska umetnost je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št.
Poglej Gotska umetnost in Romanska umetnost
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Gotska umetnost in Rozeta (arhitektura)
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Gotska umetnost in Sarkofag
Sienska stolnica
Sienska stolnica (italijansko: Duomo di Siena) je srednjeveška cerkev v Sieni v Italiji, ki je bila od najzgodnejših časov posvečena kot rimokatoliška marijanska cerkev in je danes posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Gotska umetnost in Sienska stolnica
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Poglej Gotska umetnost in Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Gotska umetnost in Slika
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Gotska umetnost in Slonovina
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Gotska umetnost in Sodni dan
Srednjeveška umetnost
Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
Poglej Gotska umetnost in Srednjeveška umetnost
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Gotska umetnost in Stara zaveza
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Gotska umetnost in Staronizozemsko slikarstvo
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica
Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Burgosu
Stolnica v Burgosu (špansko: Catedral de Burgos) je gotska rimskokatoliška stolnica v Burgosu, Španija.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica v Burgosu
Stolnica v Freiburgu
Freiburška stolnica (ali Stolnica Naše ljube gospe) je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica v Freiburgu
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Gotska umetnost in Stolnica v Pisi
Suger
Suger, francoski opat, politik, zgodovinar in vpliven pokrovitelj gotske arhitekture, (* okrog 1081, † 13. januar 1151).
Poglej Gotska umetnost in Suger
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Gotska umetnost in Sveta Marija
Sveti Krištof
Sveti Krištof nosi Kristusa Sveti Krištof, svetnik in mučenec, 3.
Poglej Gotska umetnost in Sveti Krištof
Sveti trije kralji
Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.
Poglej Gotska umetnost in Sveti trije kralji
Tabelno slikarstvo
Tabelna slika je slika, izdelana na tabli iz lesa, bodisi v enem kosu, bodisi na več kosih, ki so združeni.
Poglej Gotska umetnost in Tabelno slikarstvo
Tilman Riemenschneider
Tilman Riemenschneider (ok. 1460 – 7. julij 1531) je bil nemški kipar in lesorezbar, ki je deloval v Würzburgu od leta 1483.
Poglej Gotska umetnost in Tilman Riemenschneider
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Gotska umetnost in Timpanon (arhitektura)
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Gotska umetnost in Umetnost
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Gotska umetnost in Vitraj
Vrzdenec
Vrzdenec je naselje v Občini Horjul.
Poglej Gotska umetnost in Vrzdenec
Zadnja večerja
Zadnja večerja, Leopold Layer, 1799 Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen.
Poglej Gotska umetnost in Zadnja večerja
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gotska umetnost in 1067
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gotska umetnost in 1081
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gotska umetnost in 1155
1248
1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Gotska umetnost in 1248
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gotska umetnost in 1352
1370
1370 (MCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gotska umetnost in 1370
1400
1400 (MCD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gotska umetnost in 1400
1426
1426 (MCDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gotska umetnost in 1426
1432
1432 (MCDXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gotska umetnost in 1432
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Gotska umetnost in 1880
597
597 (DXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gotska umetnost in 597
Prav tako znan kot Gotika, Gotski slog, Zgodnja gotika.