Podobnosti med Gotska arhitektura in Gotska umetnost
Gotska arhitektura in Gotska umetnost Å”e 37 stvari v skupni (v Unijapedija): Anglija, Arhitektura, Cerkev (zgradba), Cistercijani, Evropa, FranÄišek Asiški, Francija, Freska, Giorgio Vasari, Italija, KrogoviÄje, Latinski križ, Ludvik VII. Francoski, Mestna hiša, NemÄija, Neogotika, Normani, Normanska arhitektura, Nova zaveza, OpeÄna gotika, Pariz, Portal, Reimska stolnica, Romanika, Rozeta (arhitektura), Sodni dan, Stara zaveza, Stolnica, Stolnica blažene Device Marije, Chartres, Stolnica Notre-Dame v Parizu, ..., Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Stolnica sv. Petra, Köln, Stolnica v Burgosu, Stolnica v Freiburgu, Sveta Marija, Timpanon (arhitektura), Vitraj. RazÅ”iri indeks (7 veÄ) »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Anglija in Gotska arhitektura · Anglija in Gotska umetnost ·
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koÄa kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehniÄna in umetniška disciplina, ki se posveÄa ustvarjanju okolja, ki je primerno za Äloveško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Arhitektura in Gotska arhitektura · Arhitektura in Gotska umetnost ·
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za kršÄanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje kršÄanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za oznaÄevanje prostorov, kjer molijo, vÄasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni kršÄanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki kršÄanskega križa. Äe gledamo na tloris navpiÄni krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stiÄišÄe križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in Äustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo razliÄne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba kršÄanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Cerkev (zgradba) in Gotska arhitektura · Cerkev (zgradba) in Gotska umetnost ·
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Cistercijani in Gotska arhitektura · Cistercijani in Gotska umetnost ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, ArktiÄni ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Gotska arhitektura · Evropa in Gotska umetnost ·
FranÄišek Asiški
FranÄišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski franÄiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
FranÄišek Asiški in Gotska arhitektura · FranÄišek Asiški in Gotska umetnost ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na NemÄijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Gotska arhitektura · Francija in Gotska umetnost ·
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Freska in Gotska arhitektura · Freska in Gotska umetnost ·
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Giorgio Vasari in Gotska arhitektura · Giorgio Vasari in Gotska umetnost ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Gotska arhitektura in Italija · Gotska umetnost in Italija ·
KrogoviÄje
samostanu Bebenhausen KrogoviÄje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Gotska arhitektura in KrogoviÄje · Gotska umetnost in KrogoviÄje ·
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od preÄne in ga preÄna preÄka nad sredino.
Gotska arhitektura in Latinski križ · Gotska umetnost in Latinski križ ·
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Gotska arhitektura in Ludvik VII. Francoski · Gotska umetnost in Ludvik VII. Francoski ·
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palaÄa, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govoreÄih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) obÄinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je obiÄajno sedež župana mesta, kraja, trga ali obÄine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del stavbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno stavbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "obÄinska stavba", Äe v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za razliÄne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše znaÄilno arhitekturo, stavbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne (na primer Guildhall, London). Stavba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.
Gotska arhitektura in Mestna hiša · Gotska umetnost in Mestna hiša ·
NemÄija
Zvezna republika NemÄija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umešÄena na sredo Evrope.
Gotska arhitektura in NemÄija · Gotska umetnost in NemÄija ·
Neogotika
Westminstrska palaÄa je bila po požaru leta 1834 v letih 1840–70 zgrajena v neogotskem slogu Neogotika je umetnostni arhitekturni slog iz 18., 19., in 20.
Gotska arhitektura in Neogotika · Gotska umetnost in Neogotika ·
Normani
12. stoletju (rdeÄe) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Gotska arhitektura in Normani · Gotska umetnost in Normani ·
Normanska arhitektura
300x300px Glavna ladja v stolnici v Durhamu Izraz normanska arhitektura se uporablja za razvrstitev slogov romanske arhitekture, ki so jo razvili Normani v razliÄnih deželah, ki so bile pod njihovo oblastjo ali vplivom v 11.
Gotska arhitektura in Normanska arhitektura · Gotska umetnost in Normanska arhitektura ·
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Gotska arhitektura in Nova zaveza · Gotska umetnost in Nova zaveza ·
OpeÄna gotika
OpeÄna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je obiÄajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Gotska arhitektura in OpeÄna gotika · Gotska umetnost in OpeÄna gotika ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na obmoÄju veÄ kot 105 km², je leta 2020 30.
Gotska arhitektura in Pariz · Gotska umetnost in Pariz ·
Portal
BaroÄni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Gotska arhitektura in Portal · Gotska umetnost in Portal ·
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Gotska arhitektura in Reimska stolnica · Gotska umetnost in Reimska stolnica ·
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Gotska arhitektura in Romanika · Gotska umetnost in Romanika ·
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogoviÄjem.
Gotska arhitektura in Rozeta (arhitektura) · Gotska umetnost in Rozeta (arhitektura) ·
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v kršÄanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveliÄani.
Gotska arhitektura in Sodni dan · Gotska umetnost in Sodni dan ·
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Gotska arhitektura in Stara zaveza · Gotska umetnost in Stara zaveza ·
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Gotska arhitektura in Stolnica · Gotska umetnost in Stolnica ·
Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.
Gotska arhitektura in Stolnica blažene Device Marije, Chartres · Gotska umetnost in Stolnica blažene Device Marije, Chartres ·
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v Äetrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Gotska arhitektura in Stolnica Notre-Dame v Parizu · Gotska umetnost in Stolnica Notre-Dame v Parizu ·
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Gotska arhitektura in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis · Gotska umetnost in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis ·
Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, NemÄija.
Gotska arhitektura in Stolnica sv. Petra, Köln · Gotska umetnost in Stolnica sv. Petra, Köln ·
Stolnica v Burgosu
Stolnica v Burgosu (špansko: Catedral de Burgos) je gotska rimskokatoliška stolnica v Burgosu, Španija.
Gotska arhitektura in Stolnica v Burgosu · Gotska umetnost in Stolnica v Burgosu ·
Stolnica v Freiburgu
Freiburška stolnica (ali Stolnica Naše ljube gospe) je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu.
Gotska arhitektura in Stolnica v Freiburgu · Gotska umetnost in Stolnica v Freiburgu ·
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko MaryÄm; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po kršÄanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št. in 15 pr. n. št. (?), Nazaret (?), Galileja; † (?).
Gotska arhitektura in Sveta Marija · Gotska umetnost in Sveta Marija ·
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni Älen in je prvotno predstavljal trikotni zakljuÄek na proÄelju in zaÄelju antiÄnega svetišÄa.
Gotska arhitektura in Timpanon (arhitektura) · Gotska umetnost in Timpanon (arhitektura) ·
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, veÄinoma iz veÄ barvnih elementov sestavljeno okno.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vpraŔanja
- Kaj Gotska arhitektura in Gotska umetnost imajo skupnega
- KakŔne so podobnosti med Gotska arhitektura in Gotska umetnost
Primerjava med Gotska arhitektura in Gotska umetnost
Gotska arhitektura 174 odnose, medtem ko je Gotska umetnost 126. Saj imajo skupno 37, indeks Jaccard je 12.33% = 37 / (174 + 126).
Reference
Ta Älanek prikazuje razmerje med Gotska arhitektura in Gotska umetnost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izloÄen informacije, obiÅ”Äite: