Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Sodni dan

Index Sodni dan

''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Apokalipsa, Bizantinska umetnost, Bog, Cerkev (organizacija), Deesis, Dies irae, Drugi vatikanski koncil, Eden, Ekumenski koncil, Eshatologija, Hans Memling, Ikona, Ikonografija, Islam, Janez Evangelist, Jezus Kristus, Jezusov drugi prihod, Krščanstvo, Kristjani, Michelangelo Buonarroti, Muslimani, Nebesa, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Oltar iz Beauna, Oltarni nastavek, Pekel, Poslednja sodba (Michelangelo), Protestantizem, Renesančna umetnost, Rimski misal, Rimskokatoliška cerkev, Samostan sv. Katarine, Sinaj, Sikstinska kapela, Srednjeveška umetnost, Stolnica, Sveta Marija, Sveta Trojica, Sveti Jernej, Sveti Mihael, Timpanon (arhitektura), Triptih, Vzhodna pravoslavna cerkev.

  2. Svetopisemske besede in fraze

Apokalipsa

Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje Vizije svetega Janeza Evangelista, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures Apokalipsa (starogrško.

Poglej Sodni dan in Apokalipsa

Bizantinska umetnost

'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).

Poglej Sodni dan in Bizantinska umetnost

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Sodni dan in Bog

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Sodni dan in Cerkev (organizacija)

Deesis

Deesis ali Deisis (grško δέησις, 'molitev' ali 'priprošnja') v bizantinski umetnosti in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna ikonična predstavitev Kristusa v slavi ali Kristus Pantokrator: ustoličen, drži knjigo, ob njem sta levo in desno postavljena Devica Marija in Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli (Velika Deesis).

Poglej Sodni dan in Deesis

Dies irae

Dies irae (dan jeze ali sodni dan) je sekvenca v maši zadušnici (missa pro defunctis ali requiem), ki jo spremlja gregorijanski napev.

Poglej Sodni dan in Dies irae

Drugi vatikanski koncil

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (bolje znan kot Drugi vatikanski koncil) je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Sodni dan in Drugi vatikanski koncil

Eden

''Eden'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega 1 Mz3,12), Domenichino (1623–1625). Éden ali édenski vrt (hebrejsko.

Poglej Sodni dan in Eden

Ekumenski koncil

Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.

Poglej Sodni dan in Ekumenski koncil

Eshatologija

Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.

Poglej Sodni dan in Eshatologija

Hans Memling

Hans Memling (piše se tudi Memlinc; ok. 1430 - 11. avgust 1494) je bil slikar, aktiven v Flandriji, ki je delal v tradiciji staronizozemskega slikarstva.

Poglej Sodni dan in Hans Memling

Ikona

Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.

Poglej Sodni dan in Ikona

Ikonografija

Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.

Poglej Sodni dan in Ikonografija

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Sodni dan in Islam

Janez Evangelist

Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.

Poglej Sodni dan in Janez Evangelist

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Poglej Sodni dan in Jezus Kristus

Jezusov drugi prihod

Hieronimus Francken mlajši: Jezusov drugi prihod Jezusov drugi prihod je krščansko verovanje, da bo Jezus tik pred koncem sveta ponovno prišel na svet in da bo takrat dokončno presodill vse žive in mrtve.

Poglej Sodni dan in Jezusov drugi prihod

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Sodni dan in Krščanstvo

Kristjani

Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.

Poglej Sodni dan in Kristjani

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).

Poglej Sodni dan in Michelangelo Buonarroti

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Poglej Sodni dan in Muslimani

Nebesa

Poslednja sodba - nebesa, freska v Sikstinski kapeli, Michelangelo, 1508-1512 Nebésa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti in užitka.

Poglej Sodni dan in Nebesa

Nicejsko-carigrajska veroizpoved

Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.

Poglej Sodni dan in Nicejsko-carigrajska veroizpoved

Oltar iz Beauna

Oltar iz Beauna (ali Poslednja sodba) je velik poliptih iz let 1445–1450, ki je služil kot oltarni nastavek in je delo staronizozemskega slikarja Rogierja van der Weydna, naslikan v olju na hrastove table z deli, kasneje prenesenimi na platno.

Poglej Sodni dan in Oltar iz Beauna

Oltarni nastavek

Oltarni nastavek, pogosto kar oltarna slika je umetniško delo, kot je slika, skulptura ali relief, ki predstavlja religiozno temo, namenjeno postavitvi za oltar krščanske cerkve.

Poglej Sodni dan in Oltarni nastavek

Pekel

Slika prikazovanja pekla Glede na stališča številnih religij je pekel negostoljuben, nezemeljski kraj kaznovanja za dejanja, storjena na tem svetu, ki jih posamezna vera prepoveduje.

Poglej Sodni dan in Pekel

Poslednja sodba (Michelangelo)

Poslednja sodba (italijansko: Il Giudizio Universale) je freska italijanskega renesančnega slikarja Michelangela, ki pokriva celotno steno Sikstinske kapele v Vatikanu.

Poglej Sodni dan in Poslednja sodba (Michelangelo)

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Sodni dan in Protestantizem

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Sodni dan in Renesančna umetnost

Rimski misal

Rimski misal Rímski misál (tudi samo Misál ali poslovenjeno Mašna knjiga) je knjiga, ki vsebuje mašne molitve Rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Sodni dan in Rimski misal

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Sodni dan in Rimskokatoliška cerkev

Samostan sv. Katarine, Sinaj

Samostan sv.

Poglej Sodni dan in Samostan sv. Katarine, Sinaj

Sikstinska kapela

Sikstinska kapela (latinščina Sacellum Sixtinum; italijansko Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači v Vatikanu in uradna rezidenca papeža.

Poglej Sodni dan in Sikstinska kapela

Srednjeveška umetnost

Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Poglej Sodni dan in Srednjeveška umetnost

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Poglej Sodni dan in Stolnica

Sveta Marija

Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.

Poglej Sodni dan in Sveta Marija

Sveta Trojica

desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.

Poglej Sodni dan in Sveta Trojica

Sveti Jernej

Jernej, Bartolomej ali Natanael je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.

Poglej Sodni dan in Sveti Jernej

Sveti Mihael

Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.

Poglej Sodni dan in Sveti Mihael

Timpanon (arhitektura)

Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.

Poglej Sodni dan in Timpanon (arhitektura)

Triptih

Triptih (iz grškega pridevnika τρίπτυχον 'tri-kratno', iz tri 'tri' in ptysso 'prepogniti" ali ptyx 'pregib') je umetniško delo (običajno tabelno slikarstvo), ki je razdeljeno na tri dele, oziroma izdelano na treh ploščah, ki so s tečaji spojene skupaj, da se lahko zložijo (zaprejo ali odprejo).

Poglej Sodni dan in Triptih

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Sodni dan in Vzhodna pravoslavna cerkev

Glej tudi

Svetopisemske besede in fraze

Prav tako znan kot Poslednja sodba, Vesoljna sodba.