Kazalo
83 odnosi: Apokalipsa, Aum Šinrikjo, Bamberška stolnica, Bazilika sv. Frančiška, Arezzo, Boris I. Bolgarski, Brižinski spomeniki, Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju, David (kralj), Dies irae, Doječa Marija, Doktor Faustus, Eshatologija, Ferrara, Giotto di Bondone, Gotska arhitektura, Gotska umetnost, Groteska, Haile Selassie I., Herefordska stolnica, Hidžra (islam), Izvirni greh, Jezusov drugi prihod, John Donne, Judovska književnost, Kataklizma, Kolegijska cerkev San Gimignano, Konjeniški kip Marka Avrelija, Krščanstvo, Kreutzova družina kometov, Kristus v slavi, Laetentur caeli, Le chasseur maudit, Leteči Holandec, Malahijeve prerokbe, Mesija (judovstvo), Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mošeja Omajadov, Mohamed, Nadžaf, Nebesa, Palazzo Pubblico (Siena), Panagia tis Asinou, Papež Evgen IV., Papež Gregor XIV., Papež Inocenc VII., Papež Julij II., Papež Klemen III., Papež Klemen VII., Papež Pavel III., Papež Urban VII., ... Razširi indeks (33 več) »
Apokalipsa
Sveti Janez na Patmosu zapisuje Razodetje Vizije svetega Janeza Evangelista, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures Apokalipsa (starogrško.
Poglej Sodni dan in Apokalipsa
Aum Šinrikjo
Aum Šinrikjo (po Hepburnu Ōmu Shinrikyō), japonska verska sekta.
Poglej Sodni dan in Aum Šinrikjo
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Poglej Sodni dan in Bamberška stolnica
Bazilika sv. Frančiška, Arezzo
Bazilika sv.
Poglej Sodni dan in Bazilika sv. Frančiška, Arezzo
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Sodni dan in Boris I. Bolgarski
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Sodni dan in Brižinski spomeniki
Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju
Podružnična cerkev sv.
Poglej Sodni dan in Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju
David (kralj)
Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.) David (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד Dāwīd) je bil po 1.
Poglej Sodni dan in David (kralj)
Dies irae
Dies irae (dan jeze ali sodni dan) je sekvenca v maši zadušnici (missa pro defunctis ali requiem), ki jo spremlja gregorijanski napev.
Poglej Sodni dan in Dies irae
Doječa Marija
Doječa Marija, Virgo Lactans ali Madonna Lactans, je ikonografija Marije z otrokom, v kateri je prikazana Madonna lactans normativna kontrola Kategorija:Sveta Marija v umetnosti Kategorija:Krščanska umetnost.
Poglej Sodni dan in Doječa Marija
Doktor Faustus
Doktor Faustus je nemški roman pisatelja Thomasa Manna, ki je bil prvič objavljen leta 1947, kot Doktor Faustus: Das Leben des deutschen Tonsetzers Adrian Leverkühn, erzählt von einem Freunde ("Doktor Faustus: Življenje nemškega skladatelja Adriana Leverkühna po besedah prijatelja").
Poglej Sodni dan in Doktor Faustus
Eshatologija
Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.
Poglej Sodni dan in Eshatologija
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Sodni dan in Ferrara
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Sodni dan in Giotto di Bondone
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Sodni dan in Gotska arhitektura
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Sodni dan in Gotska umetnost
Groteska
Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.
Poglej Sodni dan in Groteska
Haile Selassie I.
Haile Selassie I. (amharsko ቀዳማዊ፡ኃይለ፡ሥላሴ - sveta Trojica ali Moč trojice), etiopski neguš negasti (amharsko kralj kraljev, cesar) (od 1930 do 1936; od 1941 do 1974), * 22. julij, 1892, mestna vas Ejersa Goro, Etiopija, † 27. avgust 1975, Adis Abeba, Etiopija.
Poglej Sodni dan in Haile Selassie I.
Herefordska stolnica
Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.
Poglej Sodni dan in Herefordska stolnica
Hidžra (islam)
Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622.
Poglej Sodni dan in Hidžra (islam)
Izvirni greh
Izvirni greh (latinsko peccatum originale), imenovan tudi greh prednikov, je krščanski nauk o stanju greha, v katerem človeštvo obstaja od padca človeka, ki izvira iz Adamovega in Evinega upora v Edenskem vrtu, in sicer greh neposlušnosti pri uživanju prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla.
Poglej Sodni dan in Izvirni greh
Jezusov drugi prihod
Hieronimus Francken mlajši: Jezusov drugi prihod Jezusov drugi prihod je krščansko verovanje, da bo Jezus tik pred koncem sveta ponovno prišel na svet in da bo takrat dokončno presodill vse žive in mrtve.
Poglej Sodni dan in Jezusov drugi prihod
John Donne
John Donne (IPA), angleški pesnik in duhovnik, * 1572, London, Anglija, † 31. marec 1631.
Poglej Sodni dan in John Donne
Judovska književnost
Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.
Poglej Sodni dan in Judovska književnost
Kataklizma
Beseda kataklizma označuje ogromno in nekontrolirano katastrofo, ki bi popolnoma spremenila svet, kot ga poznamo danes.
Poglej Sodni dan in Kataklizma
Kolegijska cerkev San Gimignano
Kolegijska cerkev Marijinega vnebovzetja je rimskokatoliška kolegijska cerkev in manjša bazilika v San Gimignanu v Toskani, osrednja Italija, na trgu Piazza del Duomo v središču mesta.
Poglej Sodni dan in Kolegijska cerkev San Gimignano
Konjeniški kip Marka Avrelija
Konjeniški kip Marka Avrelija (italijansko Statua equestre di Marco Aurelio, latinsko Equus Marci Aurelii) je antični rimski konjeniški kip na Kapitolskem griču v Rimu v Italiji.
Poglej Sodni dan in Konjeniški kip Marka Avrelija
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Sodni dan in Krščanstvo
Kreutzova družina kometov
SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.
Poglej Sodni dan in Kreutzova družina kometov
Kristus v slavi
Kristus v slavi ali Kristus sodnik (latinsko Maiestas Domini) je zahodnokrščanska podoba Kristusa, sedečega na prestolu kot vladarja sveta, vedno videnega spredaj v središču kompozicije in pogosto ob strani drugih svetih figur, katerega članstvo se spreminja skozi čas in glede na kontekst.
Poglej Sodni dan in Kristus v slavi
Laetentur caeli
Lætentur cæli (tudi: Lætentur cœli oziroma Laetentur caeli)) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 6. julija 1439 na Florentinskem koncilu. V njej izraža veselje nad odpravo vzhodnega razkola in zedinjenje carigrajskega pravoslavja z Rimsko Cerkvijo.
Poglej Sodni dan in Laetentur caeli
Le chasseur maudit
J.W. Cordes: ''Divji lov'' (''Die Wilde Jagd'') Le chasseur maudit (Zakleti lovec) je simfonična pesnitev francoskega skladatelja Césarja Francka.
Poglej Sodni dan in Le chasseur maudit
Leteči Holandec
Leteči Holandec, avtor Albert Pinkham Ryder Leteči Holandec oziroma De Vliegende Hollander v originalu, je legendarna ladja duhov, ki večno jadra po »sedmih morjih«.
Poglej Sodni dan in Leteči Holandec
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.
Poglej Sodni dan in Malahijeve prerokbe
Mesija (judovstvo)
Mesija (מָשִׁיחַ) v prevodu pomeni maziljenec.
Poglej Sodni dan in Mesija (judovstvo)
Mezoameriški koledar dolgega štetja
year.
Poglej Sodni dan in Mezoameriški koledar dolgega štetja
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Sodni dan in Mošeja Omajadov
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Sodni dan in Mohamed
Nadžaf
Nadžaf (arabsko نجف, An Najaf) je mesto v Iraku, približno 160 km južno od Bagdada.
Poglej Sodni dan in Nadžaf
Nebesa
Poslednja sodba - nebesa, freska v Sikstinski kapeli, Michelangelo, 1508-1512 Nebésa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti in užitka.
Poglej Sodni dan in Nebesa
Palazzo Pubblico (Siena)
Palazzo Pubblico (mestna hiša) je palača v Sieni v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Sodni dan in Palazzo Pubblico (Siena)
Panagia tis Asinou
Panagia tis Asinou, tudi Panagia Forviotissa je cerkvena stavba ciprske pravoslavne cerkve na Cipru.
Poglej Sodni dan in Panagia tis Asinou
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Sodni dan in Papež Evgen IV.
Papež Gregor XIV.
Papež Gregor XIV. (rojen kot Niccolò Sfondrati), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. februar 1535, Somma Lombardo (Vojvodina Milan, danes: Italija); † 16. oktober 1591 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Sodni dan in Papež Gregor XIV.
Papež Inocenc VII.
Inocenc VII., rojen kot Cosma Migliorati (ali Cosmato, Cosimo de' Migliorati) je bil katoliški papež; * 1336 Sulmona (Abruci, Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 6. november 1406, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Sodni dan in Papež Inocenc VII.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Sodni dan in Papež Julij II.
Papež Klemen III.
Papež Klemen VIII. (Clemens III; rojen kot Paolo Scolari), papež katoliške Cerkve, * 1130, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. marec 1191 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Sodni dan in Papež Klemen III.
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Poglej Sodni dan in Papež Klemen VII.
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Sodni dan in Papež Pavel III.
Papež Urban VII.
Urban VII., rojen kot Giovanni Battista Castagna, papež, * 4. avgust 1521, Rim, Italija † 27. september 1590, Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Sodni dan in Papež Urban VII.
Pekel
Slika prikazovanja pekla Glede na stališča številnih religij je pekel negostoljuben, nezemeljski kraj kaznovanja za dejanja, storjena na tem svetu, ki jih posamezna vera prepoveduje.
Poglej Sodni dan in Pekel
Poslednja sodba (Bosch)
Poslednja sodba je triptih Hieronymusa Boscha, ustvarjen po letu 1482.
Poglej Sodni dan in Poslednja sodba (Bosch)
Poslednja sodba (Fra Angelico)
Poslednja sodba (tempera na plošči) je slika renesančnega umetnika Fra Angelica.
Poglej Sodni dan in Poslednja sodba (Fra Angelico)
Poslednja sodba (Michelangelo)
Poslednja sodba (italijansko: Il Giudizio Universale) je freska italijanskega renesančnega slikarja Michelangela, ki pokriva celotno steno Sikstinske kapele v Vatikanu.
Poglej Sodni dan in Poslednja sodba (Michelangelo)
Poslednja sodba (razločitev)
Poslednja sodba je lahko.
Poglej Sodni dan in Poslednja sodba (razločitev)
Potres v Konstantinoplu (1509)
Potres v Konstantinoplu leta 1509 v zgodovini Kıyamet-i Sugra ali (Mali sodni dan) se je zgodil v Marmarskem morju 10.
Poglej Sodni dan in Potres v Konstantinoplu (1509)
Predpekel
Jezus v limbu, Domenico Beccafumi, 1535 Predpekel ali limb (tudi limbo, latinsko limbus) je po verovanju nekaterih kristjanov četrto možno posmrtno stanje duše (poleg nebes, vic in pekla).
Poglej Sodni dan in Predpekel
Prižnica Sienske stolnice
Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.
Poglej Sodni dan in Prižnica Sienske stolnice
Raj
Raj ali paradíž je pojem, ki na splošno predstavlja stanje popolnega užitka ali blaženosti.
Poglej Sodni dan in Raj
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Poglej Sodni dan in Razodetje (Apokalipsa)
Rekviem (Berlioz)
Grande Messe des morts (ali Rekviem), op.
Poglej Sodni dan in Rekviem (Berlioz)
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Sodni dan in Rozeta (arhitektura)
Salvator Mundi (Leonardo)
Salvator Mundi (iz italijanščine za 'Odrešenik sveta') je slika, ki jo v celoti ali delno pripisujejo italijanskemu umetniku visoke renesanse Leonardu da Vinciju, datirana v ok.
Poglej Sodni dan in Salvator Mundi (Leonardo)
Samostan Morača
Samostan Morača (srbsko Манастир Морача, Manastir Morača) je samostan Srbske pravoslavne cerkve v dolini reče Morače v Kolašinu v osrednji Črni gori.
Poglej Sodni dan in Samostan Morača
Sedem smrtnih grehov in štiri poslednje reči
Sedem smrtnih grehov in štiri zadnje stvari je slika, ki jo pripisujejo Hieronymusu Boschu.
Poglej Sodni dan in Sedem smrtnih grehov in štiri poslednje reči
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Sodni dan in Seznam verskih vsebin
Skrinja Treh kraljev, Köln
Skrinja Treh kraljev (nemško Dreikönigsschrein) je relikviarij s kostmi svetopisemskih kraljev, znanih kot Sveti trije kralji ali Trije modreci.
Poglej Sodni dan in Skrinja Treh kraljev, Köln
Skrivnost megle (film)
Skrivnost megle (izvirno The Mist, ponekod navedeno tudi kot Stephen King's The Mist - Skrivnost megle Stephena Kinga) je filmska grozljivka iz leta 2007, posneta po noveli z istim imenom izpod peresa Stephena Kinga.
Poglej Sodni dan in Skrivnost megle (film)
Srednjeveška umetnost
Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
Poglej Sodni dan in Srednjeveška umetnost
Stogoldinarski list
Grafika Stogoldinarski list je Rembrandtova jedkanica.
Poglej Sodni dan in Stogoldinarski list
Stolnica Ribe
Stolnica Ribe ali stolnica Naše Gospe Marije (Ribe Domkirke stoji v starodavnem mestu Ribe na zahodni obali južne Jutlandija na Danskem. V dobi Vikingov jo je kot prvo krščansko cerkev na Danskem ustanovil Ansgar, menih misijonar iz Hamburga, z dovoljenjem poganskega kralja Horika I. Stolnica je v svoji dolgi zgodovini doživela več škodljivih dogodkov in je bila obnovljena, razširjena in večkrat okrašena.
Poglej Sodni dan in Stolnica Ribe
Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Stolnica sv.
Poglej Sodni dan in Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela
Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Cerkev svete Marije vnebovzete (italijansko basilica di Santa Maria Assunta) je mala bazilika (bazilika minor) na otoku Torcello, v pokrajini Benetke, v severni Italiji.
Poglej Sodni dan in Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello
Stolnica svetega Štefana, Bourges
Cathédrale Saint-Étienne de Bourges Stolnica v Bourgesu ali stolnica sv.
Poglej Sodni dan in Stolnica svetega Štefana, Bourges
Stolnica v Orvietu
Stonica v Orvietu (italijansko Duomo di Orvieto; Cattedrale di Santa Maria Assunta) je velika rimskokatoliška stolnica iz 14.
Poglej Sodni dan in Stolnica v Orvietu
Torcello
Torcello (latinsko Torcello; beneško Torceło) je redko poseljen otok na severnem koncu Beneške lagune v severovzhodni Italiji.
Poglej Sodni dan in Torcello
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Sodni dan in Torricellijeva trobenta
Vice
Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.
Poglej Sodni dan in Vice
1. Petrovo pismo
Prvo Petrovo pismo je eno izmed sedmih katoliških pisemKatoliška pisma so pisma, namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim.
Poglej Sodni dan in 1. Petrovo pismo
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sodni dan in 1283
1336
1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sodni dan in 1336
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Sodni dan in 1500
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sodni dan in 2012
Prav tako znan kot Poslednja sodba, Vesoljna sodba.