Kazalo
125 odnosi: Arijanstvo, Avtokefalnost, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški), Četrti lateranski koncil, Bog, Carigrad, Celibat, Cerkev (organizacija), Dominikanci, Drugi koncil v Konstantinoplu, Drugi lateranski koncil, Drugi lyonski koncil, Drugi nicejski koncil, Drugi vatikanski koncil, Efez, Ekumensko gibanje, Evharistija, Florentinski koncil, Fotij I., Frančiškani, Francija, Grščina, Ikona, Ikonoklazem, Italija, Jeruzalem, Jezus Kristus, Judje, Kalcedon, Kalcedonski koncil, Kanonsko pravo, Kardinal, Katekizem, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Katolištvo, Konstanški koncil, Konstantinopel, Krščanstvo, Križarske vojne, Kvartodecimanizem, Latinščina, Lyon, Marija Božja mati, Molitev, Monofizitizem, Monoteletstvo, Muslimani, Nestorijanstvo, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, ... Razširi indeks (75 več) »
- Ekumenski koncili
- Krščanski izrazi
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Ekumenski koncil in Arijanstvo
Avtokefalnost
Avtokefalnost je organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha.
Poglej Ekumenski koncil in Avtokefalnost
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Poglej Ekumenski koncil in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 5.
Poglej Ekumenski koncil in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)
Četrti lateranski koncil
Četrti lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 11. novembra - 30. novembra 1215 v Lateranu v Rimu kot dvanajsti koncil.
Poglej Ekumenski koncil in Četrti lateranski koncil
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Ekumenski koncil in Bog
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Ekumenski koncil in Carigrad
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Ekumenski koncil in Celibat
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Ekumenski koncil in Cerkev (organizacija)
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Ekumenski koncil in Dominikanci
Drugi koncil v Konstantinoplu
Drugi koncil v Konstantinoplu je potekal (od 8. oktobra do 1. November) leta 551 v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ekumenski koncil in Drugi koncil v Konstantinoplu
Drugi lateranski koncil
Drugi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, 4.
Poglej Ekumenski koncil in Drugi lateranski koncil
Drugi lyonski koncil
Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.
Poglej Ekumenski koncil in Drugi lyonski koncil
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Poglej Ekumenski koncil in Drugi nicejski koncil
Drugi vatikanski koncil
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (bolje znan kot Drugi vatikanski koncil) je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Ekumenski koncil in Drugi vatikanski koncil
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Ekumenski koncil in Efez
Ekumensko gibanje
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.
Poglej Ekumenski koncil in Ekumensko gibanje
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Poglej Ekumenski koncil in Evharistija
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Ekumenski koncil in Florentinski koncil
Fotij I.
Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.
Poglej Ekumenski koncil in Fotij I.
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Ekumenski koncil in Frančiškani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ekumenski koncil in Francija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ekumenski koncil in Grščina
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Ekumenski koncil in Ikona
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Ekumenski koncil in Ikonoklazem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ekumenski koncil in Italija
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Ekumenski koncil in Jeruzalem
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Ekumenski koncil in Jezus Kristus
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Ekumenski koncil in Judje
Kalcedon
Kalcedon je mineral, kriptokristal, ki je nastal z medsebojnim vraščanjem kristalov minerala kamene strele in moganita.
Poglej Ekumenski koncil in Kalcedon
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Ekumenski koncil in Kalcedonski koncil
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Ekumenski koncil in Kanonsko pravo
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Ekumenski koncil in Kardinal
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Poglej Ekumenski koncil in Katekizem
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Ekumenski koncil in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Ekumenski koncil in Katolištvo
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Ekumenski koncil in Konstanški koncil
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ekumenski koncil in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ekumenski koncil in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Ekumenski koncil in Križarske vojne
Kvartodecimanizem
Kvartodecimanizem je bilo krščansko versko gibanje, ki je zagovarjalo mnenje, da bi morali veliko noč praznovati 14.
Poglej Ekumenski koncil in Kvartodecimanizem
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ekumenski koncil in Latinščina
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Ekumenski koncil in Lyon
Marija Božja mati
Mihael Stroj: Marija z detetom Marija Božja mati je naziv, ki ga uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog.
Poglej Ekumenski koncil in Marija Božja mati
Molitev
Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.
Poglej Ekumenski koncil in Molitev
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Ekumenski koncil in Monofizitizem
Monoteletstvo
Monoteletstvo ali Monoteletizem je kristološko učenje, ki je nastalo v 7.
Poglej Ekumenski koncil in Monoteletstvo
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Ekumenski koncil in Muslimani
Nestorijanstvo
Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.
Poglej Ekumenski koncil in Nestorijanstvo
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Ekumenski koncil in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Ekumenski koncil in Nikejsko cesarstvo
Papeška nezmotljivost
prvem vatikanskem koncilu potrdil dogmo o papeški nezmotljivosti Marijinem venbovzetju Papeška nezmotljivost je dogma v Rimskokatoliški cerkvi, ki trdi, da je papež kot pastir globalne Cerkve in najvišja učiteljska avtoriteta nezmotljiv v vprašanjih vere in morale (nravnosti), kadar se izrecno sklicuje na to.
Poglej Ekumenski koncil in Papeška nezmotljivost
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Ekumenski koncil in Papež
Papež Gregor XII.
Papež Gregor XII. (rojen kot Angelo Correr; tudi Angelo Corrario), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1327, Benetke (Beneška republika); † 18. oktober 1417, Recanati (Marke, Papeška država danes: Italija).
Poglej Ekumenski koncil in Papež Gregor XII.
Papež Janez XXIII.
Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.
Poglej Ekumenski koncil in Papež Janez XXIII.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Ekumenski koncil in Papež Martin V.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Ekumenski koncil in Patriarh
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Ekumenski koncil in Peti lateranski koncil
Pisanski koncil
zahodnega razkola. Pisanski koncil (tudi Pizanski koncil ali Koncil v Pisi) je koncil brez zaporedne številke.
Poglej Ekumenski koncil in Pisanski koncil
Predkalcedonske cerkve
Oznaka Predkalcedonske cerkve (ali tudi Orientalske pravoslavne cerkve) pomeni skupino krščanskih cerkva, ki priznavajo samo prve tri ekumenske koncile, zavračajo pa sklepe četrtega - Kalcedonskaga koncila, zlasti doktrino, da ima Jezus dve naravi: božjo in človeško.
Poglej Ekumenski koncil in Predkalcedonske cerkve
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ekumenski koncil in Protestantizem
Protipapež Aleksander V.
Aleksander V., rojen kot Peter Filargis, grško Πέτρος Φιλάργης (Petros Filarges), (Pietro di Candia; Petrus Philarges de Candia) ali Filargi; protipapež katoliške Cerkve; * 1339 Heraklion na Kreti (Beneška republika, danes Grčija); † 23.
Poglej Ekumenski koncil in Protipapež Aleksander V.
Protipapež Benedikt XIII.
Benedikt XIII., rojen kot Pedro Martínez de Luna y Pérez de Gotor, skrajšano Pedro de Luna protipapež katoliške Cerkve; * 25. november 1328 Illueca (Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 23. maj 1423 Peñíscola (Aragonsko kraljestvo, danes Španija).
Poglej Ekumenski koncil in Protipapež Benedikt XIII.
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Ekumenski koncil in Protipapež Janez XXIII.
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi efeški koncil
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi lateranski koncil
Prvi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, od 18.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi lateranski koncil
Prvi lyonski koncil
Prvem lyonskem koncilu miniatura iz 1278. Prvi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 28.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi lyonski koncil
Prvi nicejski koncil
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi nicejski koncil
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ekumenski koncil in Prvi vatikanski koncil
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ekumenski koncil in Rimsko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ekumenski koncil in Rimskokatoliška cerkev
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ekumenski koncil in Ruščina
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Poglej Ekumenski koncil in Simonija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Ekumenski koncil in Srbščina
Starokatoliška cerkev
Izraz Staro-Katoliška Cerkev označuje krščansko Cerkev, ki izhaja iz rimsko-katoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z Rimskokatoliško cerkvijo, Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v Nemčiji, Avstriji in Švici.
Poglej Ekumenski koncil in Starokatoliška cerkev
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Ekumenski koncil in Sveto pismo
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Ekumenski koncil in Templjarji
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Ekumenski koncil in Teologija
Transsubstanciacija
Nevadi Transsubstanciacija (latinsko: transsubstantiatio; grško: μετουσίωσις, metousiosis) je po nauku Katoliške cerkve »sprememba vse snovi kruha v snov Kristusovega telesa in vse snovi vina v snov Kristusove krvi.
Poglej Ekumenski koncil in Transsubstanciacija
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Ekumenski koncil in Trento
Tretji koncil v Konstantinoplu
Tretji koncil v Konstantinoplu, Tretji carigrajski koncil - oziroma Šesti vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7.
Poglej Ekumenski koncil in Tretji koncil v Konstantinoplu
Tretji lateranski koncil
Tretji lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. marca - 19. marca 1179 v Lateranu kot enajsti ekumenski koncil.
Poglej Ekumenski koncil in Tretji lateranski koncil
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Ekumenski koncil in Tridentinski koncil
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Ekumenski koncil in Trulanska sinoda
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Ekumenski koncil in Velika shizma
Vienne
Vienne je lahko.
Poglej Ekumenski koncil in Vienne
Viennski koncil
Viennski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 16. oktobra 1311 - 6. maja 1312 v Vienni kot petnajsti ekumenski koncil.
Poglej Ekumenski koncil in Viennski koncil
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ekumenski koncil in Vzhodna pravoslavna cerkev
1123
1123 (MCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1123
1139
1139 (MCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ekumenski koncil in 1139
1179
1179 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1179
1215
1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 1215
1245
1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ekumenski koncil in 1245
1274
1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ekumenski koncil in 1274
1311
1311 (MCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 1311
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ekumenski koncil in 1312
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1341
1351
1351 (MCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ekumenski koncil in 1351
1409
1409 (MCDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ekumenski koncil in 1409
1414
1414 (MCDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1414
1418
1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ekumenski koncil in 1418
1431
1431 (MCDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1431
1445
1445 (MCDXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 1445
1512
1512 (MDXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 1512
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 1517
1545
1545 (MDXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 1545
1563
1563 (MDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 1563
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1672
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 1870
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 1962
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 1965
325
325 (CCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 325
381
381 (CCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 381
431
431 (CDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 431
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 451
553
553 (DLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ekumenski koncil in 553
680
680 (DCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ekumenski koncil in 680
681
681 (DCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ekumenski koncil in 681
692
692 (DCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 692
787
787 (DCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ekumenski koncil in 787
869
869 (DCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ekumenski koncil in 869
870
870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ekumenski koncil in 870
879
879 (DCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ekumenski koncil in 879
880
880 (DCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ekumenski koncil in 880
Glej tudi
Ekumenski koncili
Krščanski izrazi
Prav tako znan kot Koncil, Koncilski oče.