Kazalo
63 odnosi: Aleksandrija, Antiohija, Arijanstvo, Arkadij, Balkan, Bizantinsko cesarstvo, Cerkev (organizacija), Cezaropapizem, Datum, Doktrina, Drugi lyonski koncil, Ekskomunikacija, Ekumenski koncil, Ekumensko gibanje, Evharistija, Geografija, Grščina, Ikona, Janez Zlatousti, Jeruzalem, Jezikoslovje, Jezus Kristus, Justin I., Kalcedonski koncil, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Katolištvo, Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Liturgija, Monofizitizem, Nicejska veroizpoved, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Papež, Papež Feliks III., Papež Leon IX., Patriarh, Politika, Primus inter pares, Prvi efeški koncil, Rim, Rimsko cesarstvo, Sveti Peter, Sveti sedež, Teodozij I., Teologija, Veto, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zenon (bizantinski cesar), 1054, ... Razširi indeks (13 več) »
- Krščanski izrazi
- Krščanstvo v 11. stoletju
- Leto 1054
- Rimsko katolištvo v 11. stoletju
- Zahodna kultura
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Velika shizma in Aleksandrija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Velika shizma in Antiohija
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Velika shizma in Arijanstvo
Arkadij
Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.
Poglej Velika shizma in Arkadij
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Velika shizma in Balkan
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Velika shizma in Bizantinsko cesarstvo
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Velika shizma in Cerkev (organizacija)
Cezaropapizem
Cezaropapizem je oblika vladavine, pri kateri ima vladar obenem cerkveno in posvetno oblast.
Poglej Velika shizma in Cezaropapizem
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Velika shizma in Datum
Doktrina
Doktrina (latinsko doctrina iz docere.
Poglej Velika shizma in Doktrina
Drugi lyonski koncil
Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.
Poglej Velika shizma in Drugi lyonski koncil
Ekskomunikacija
Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.
Poglej Velika shizma in Ekskomunikacija
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Velika shizma in Ekumenski koncil
Ekumensko gibanje
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.
Poglej Velika shizma in Ekumensko gibanje
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Poglej Velika shizma in Evharistija
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Velika shizma in Geografija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Velika shizma in Grščina
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Velika shizma in Ikona
Janez Zlatousti
Sveti Janez Zlatousti, tudi sveti Janez Krizostom, svetnik, carigrajski patriarh, svetnik, eden treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, cerkveni učitelj, * 347, Antiohija, Sirija, † 14. september 407, Komana.
Poglej Velika shizma in Janez Zlatousti
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Velika shizma in Jeruzalem
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Velika shizma in Jezikoslovje
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Velika shizma in Jezus Kristus
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Velika shizma in Justin I.
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Velika shizma in Kalcedonski koncil
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Velika shizma in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Velika shizma in Katolištvo
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Velika shizma in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Velika shizma in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Velika shizma in Latinščina
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Poglej Velika shizma in Liturgija
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Velika shizma in Monofizitizem
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Poglej Velika shizma in Nicejska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Velika shizma in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Velika shizma in Papež
Papež Feliks III.
Feliks III. - imenovan tudi Feliks II. (glede na dva protipapeža s takim imenom, ki ju razni avtorji različno številčijo) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 425 Rim, (Italija, Zahodnorimsko cesarstvo); papež izvoljen 13. marec 483; † 1. marec 492 Rim (Italija, Odoakerjevo kraljestvo).
Poglej Velika shizma in Papež Feliks III.
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Velika shizma in Papež Leon IX.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Velika shizma in Patriarh
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Velika shizma in Politika
Primus inter pares
Latinska fraza primus inter pares (dobesedno prvi med enakimi) označuje osebo, ki je po nazivu sicer enakovredna drugim članom skupine, nastopa pa kot vodja skupine.
Poglej Velika shizma in Primus inter pares
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Poglej Velika shizma in Prvi efeški koncil
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Velika shizma in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Velika shizma in Rimsko cesarstvo
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Velika shizma in Sveti Peter
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Velika shizma in Sveti sedež
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Velika shizma in Teodozij I.
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Velika shizma in Teologija
Veto
Véto (latinsko: »prepovedujem«) je moč posameznika na uradnem položaju ali ustanove, da enostransko prepreči uradno dejanje, največkrat se to nanaša na zakonodajni postopek.
Poglej Velika shizma in Veto
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Velika shizma in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Velika shizma in Zenon (bizantinski cesar)
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velika shizma in 1054
1274
1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Velika shizma in 1274
1439
1439 (MCDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Velika shizma in 1439
1453
1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika shizma in 1453
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Velika shizma in 1965
330
330 (CCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Velika shizma in 330
343
343 (CCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Velika shizma in 343
395
395 (CCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika shizma in 395
398
398 (CCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Velika shizma in 398
404
404 (CDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Velika shizma in 404
415
415 (CDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Velika shizma in 415
451
451 (CDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika shizma in 451
484
484 (CDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Velika shizma in 484
519
519 (DXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Velika shizma in 519
Glej tudi
Krščanski izrazi
Krščanstvo v 11. stoletju
Leto 1054
Rimsko katolištvo v 11. stoletju
Zahodna kultura
Prav tako znan kot Vzhodni razkol.