Podobnosti med Kalcedonski koncil in Velika shizma
Kalcedonski koncil in Velika shizma še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksandrija, Antiohija, Ekumenski koncil, Jeruzalem, Jezus Kristus, Konstantinopel, Latinščina, Monofizitizem, Nicejska veroizpoved, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Papež, Prvi efeški koncil, Rim, Sveti Peter, Vzhodna pravoslavna cerkev.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Aleksandrija in Kalcedonski koncil · Aleksandrija in Velika shizma ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Kalcedonski koncil · Antiohija in Velika shizma ·
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Ekumenski koncil in Kalcedonski koncil · Ekumenski koncil in Velika shizma ·
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Jeruzalem in Kalcedonski koncil · Jeruzalem in Velika shizma ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Kalcedonski koncil · Jezus Kristus in Velika shizma ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Kalcedonski koncil in Konstantinopel · Konstantinopel in Velika shizma ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Kalcedonski koncil in Latinščina · Latinščina in Velika shizma ·
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Kalcedonski koncil in Monofizitizem · Monofizitizem in Velika shizma ·
Nicejska veroizpoved
nicejsko-carigrajske veroizpovedi (381) Nicejska veroizpoved je bila zapisana po Prvem nicejskem koncilu leta 325, ki je bil tudi prvi ekumenski koncil.
Kalcedonski koncil in Nicejska veroizpoved · Nicejska veroizpoved in Velika shizma ·
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Kalcedonski koncil in Nicejsko-carigrajska veroizpoved · Nicejsko-carigrajska veroizpoved in Velika shizma ·
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Kalcedonski koncil in Papež · Papež in Velika shizma ·
Prvi efeški koncil
Prvi efeški koncil je potekal leta 431 v Efezu. Na njem so obsodili nestorianizem in potrdili uporabo poimenovanja Marija Božja mati.
Kalcedonski koncil in Prvi efeški koncil · Prvi efeški koncil in Velika shizma ·
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Kalcedonski koncil in Rim · Rim in Velika shizma ·
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Kalcedonski koncil in Sveti Peter · Sveti Peter in Velika shizma ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Kalcedonski koncil in Vzhodna pravoslavna cerkev · Velika shizma in Vzhodna pravoslavna cerkev ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kalcedonski koncil in Velika shizma imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kalcedonski koncil in Velika shizma
Primerjava med Kalcedonski koncil in Velika shizma
Kalcedonski koncil 30 odnose, medtem ko je Velika shizma 63. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 16.13% = 15 / (30 + 63).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kalcedonski koncil in Velika shizma. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: