Kazalo
26 odnosi: Anastazij I. Dikor, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Dardanija, Ekskubitorji, Grščina, Iliri, Ilirik, Jezus Kristus, Justinijan I., Kilikija, Konstantinopel, Krščanstvo, Latinščina, Ostrogoti, Prokopij iz Cezareje, Rimski konzul, Sasanidsko cesarstvo, Severna Makedonija, Seznam bizantinskih cesarjev, Skopje, Tračani, 1. avgust, 2. februar, 450, 527.
- Bizantinski cesarji v 6. stoletju
- Iliri
- Justinijanska dinastija
- Rojeni leta 450
- Umrli leta 527
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Justin I. in Anastazij I. Dikor
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Justin I. in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Justin I. in Bizantinsko cesarstvo
Dardanija
Dardanija in severni Balkan v pozni antiki Dardanija (latinsko, starogrško) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu.
Poglej Justin I. in Dardanija
Ekskubitorji
Ekskubitorji ali ekskubiti (latinsko excubitores ali excubiti, dobesedno tisti, ki ne spijo, se pravi stražarji, grško ἐξκουβίτορες ali ἐξκούβιτοι) so bili ustanovljeni okoli leta 460 kot telesna straža bizantinskih cesarjev.
Poglej Justin I. in Ekskubitorji
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Justin I. in Grščina
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Justin I. in Iliri
Ilirik
Ilirik je lahko.
Poglej Justin I. in Ilirik
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Justin I. in Jezus Kristus
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Justin I. in Justinijan I.
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Justin I. in Kilikija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Justin I. in Konstantinopel
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Justin I. in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Justin I. in Latinščina
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Justin I. in Ostrogoti
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Justin I. in Prokopij iz Cezareje
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Justin I. in Rimski konzul
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Justin I. in Sasanidsko cesarstvo
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Justin I. in Severna Makedonija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Justin I. in Seznam bizantinskih cesarjev
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Justin I. in Skopje
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Justin I. in Tračani
1. avgust
1.
Poglej Justin I. in 1. avgust
2. februar
2.
Poglej Justin I. in 2. februar
450
450 (CDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Justin I. in 450
527
527 (DXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Justin I. in 527