Kazalo
41 odnosi: Aleksiada, Ana Komnena, Anastazij I. Dikor, Aspar, Bitinija, Bitka pri Pliski, Bizantinsko cesarstvo, Domestikos, Drač, Fokas, Goti, Grščina, Ikona, Ikonodulstvo, Ikonoklazem, Irena Atenska, Izavrija, Justin I., Justin II., Konstans II., Konstantin V. Kopronim, Krum, Latinščina, Leon I. Tračan, Leon V. Armenec, Magister militum, Magister officiorum, Mavricij, Mihael II. Amorijec, Nikifor I. Logotet, Normani, Patriciji (plemstvo), Protospatarij, Prvo bolgarsko cesarstvo, Roman II., Seznam bizantinskih cesarjev, Tagma (vojaška enota), Taktikon Uspenskega, Teofil (bizantinski cesar), Tiberij II. Konstantin, Trakija.
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Ekskubitorji in Aleksiada
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Ekskubitorji in Ana Komnena
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Ekskubitorji in Anastazij I. Dikor
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Ekskubitorji in Aspar
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Ekskubitorji in Bitinija
Bitka pri Pliski
Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.
Poglej Ekskubitorji in Bitka pri Pliski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ekskubitorji in Bizantinsko cesarstvo
Domestikos
Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Ekskubitorji in Domestikos
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Ekskubitorji in Drač
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.
Poglej Ekskubitorji in Fokas
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Ekskubitorji in Goti
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ekskubitorji in Grščina
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Ekskubitorji in Ikona
Ikonodulstvo
Ikonodulstvo ali ikonodulija (grško.
Poglej Ekskubitorji in Ikonodulstvo
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Ekskubitorji in Ikonoklazem
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.
Poglej Ekskubitorji in Irena Atenska
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Ekskubitorji in Izavrija
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Ekskubitorji in Justin I.
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Ekskubitorji in Justin II.
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Ekskubitorji in Konstans II.
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Ekskubitorji in Konstantin V. Kopronim
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Ekskubitorji in Krum
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ekskubitorji in Latinščina
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Ekskubitorji in Leon I. Tračan
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Ekskubitorji in Leon V. Armenec
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Ekskubitorji in Magister militum
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Ekskubitorji in Magister officiorum
Mavricij
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius;; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega.
Poglej Ekskubitorji in Mavricij
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Ekskubitorji in Mihael II. Amorijec
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Ekskubitorji in Nikifor I. Logotet
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Ekskubitorji in Normani
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Ekskubitorji in Patriciji (plemstvo)
Protospatarij
Protospatarij (grško, prvi spatarij) je bil v srednjem bizantinskem obdobju od 8.
Poglej Ekskubitorji in Protospatarij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Ekskubitorji in Prvo bolgarsko cesarstvo
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Ekskubitorji in Roman II.
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ekskubitorji in Seznam bizantinskih cesarjev
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Poglej Ekskubitorji in Tagma (vojaška enota)
Taktikon Uspenskega
Taktikon Uspenskega je dogovorjeno ime seznama naslovov civilnih, vojaških in cerkvenih uradnikov in funkcionarjev Bizantinskega cesarstva in njihove hierarhije na cesarskem dvoru, ki je nastal sredi 9.
Poglej Ekskubitorji in Taktikon Uspenskega
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Ekskubitorji in Teofil (bizantinski cesar)
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Ekskubitorji in Tiberij II. Konstantin
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ekskubitorji in Trakija