Kazalo
41 odnosi: Afrika, Al-Mahdi, Armenci, Atene, Balkan, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Božič, Bospor, Cezar (naslov), Drugi nicejski koncil, Ekumenski koncil, Franki, Grščina, Harun Al Rašid, Ikonodulstvo, Ikonoklazem, Istra, Karel Veliki, Karolingi, Konstantin VI., Konstantinopel, Leon IV. Hazar, Lezbos, Nikejsko cesarstvo, Nikifor I. Logotet, Omajadski kalifat, Pala d'Oro, Papež, Papež Leon III., Patriarh, Rim, Seznam bizantinskih cesarjev, Sicilija, Sloveni, Strateg, Telerig, Teofan Spovednik, 752, 803, 9. avgust.
- Bizantinski cesarji v 8. stoletju
- Bizantinski cesarji v 9. stoletju
- Bizantinski svetniki
- Izavrijska dinastija
- Rojeni v 750. letih
- Umrli leta 803
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Irena Atenska in Afrika
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Irena Atenska in Al-Mahdi
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Irena Atenska in Armenci
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Irena Atenska in Atene
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Irena Atenska in Balkan
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Irena Atenska in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Irena Atenska in Bizantinsko cesarstvo
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Irena Atenska in Božič
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Irena Atenska in Bospor
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Irena Atenska in Cezar (naslov)
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Poglej Irena Atenska in Drugi nicejski koncil
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Irena Atenska in Ekumenski koncil
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Irena Atenska in Franki
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Irena Atenska in Grščina
Harun Al Rašid
Harun Al Rašid (Harun Pokončni, arabsko: هارون الرشيد), 5.
Poglej Irena Atenska in Harun Al Rašid
Ikonodulstvo
Ikonodulstvo ali ikonodulija (grško.
Poglej Irena Atenska in Ikonodulstvo
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Irena Atenska in Ikonoklazem
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Irena Atenska in Istra
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Irena Atenska in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Irena Atenska in Karolingi
Konstantin VI.
Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Irena Atenska in Konstantin VI.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Irena Atenska in Konstantinopel
Leon IV. Hazar
Leon IV.
Poglej Irena Atenska in Leon IV. Hazar
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Poglej Irena Atenska in Lezbos
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Irena Atenska in Nikejsko cesarstvo
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Irena Atenska in Nikifor I. Logotet
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Irena Atenska in Omajadski kalifat
Pala d'Oro
Pala D'Oro Pala d'Oro (iz italijanskega pala – oltarni nastavek in ōro – zlato, zlat oltarni nastavek), retabel v baziliki sv. Marka v Benetkah, ki velja za eno najbolj prefinjenih mojstrovin bizantinskih dvornih zlatarjev in draguljarjev.
Poglej Irena Atenska in Pala d'Oro
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Irena Atenska in Papež
Papež Leon III.
Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Irena Atenska in Papež Leon III.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Irena Atenska in Patriarh
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Irena Atenska in Rim
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Irena Atenska in Seznam bizantinskih cesarjev
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Irena Atenska in Sicilija
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Irena Atenska in Sloveni
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Poglej Irena Atenska in Strateg
Telerig
Telerig (bolgarsko: Княз Телериг), bolgarski kan od leta 768 do 777, * 706, Prvo bolgarsko cesarstvo, † 777, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Irena Atenska in Telerig
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Poglej Irena Atenska in Teofan Spovednik
752
752 (DCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Irena Atenska in 752
803
803 (DCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Irena Atenska in 803
9. avgust
9.
Poglej Irena Atenska in 9. avgust