Odpri v Google MapsKazalo
44 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Anatolija, Antika, Astronom, İznik, Črno morje, Bitinija in Pont (rimska provinca), Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Bursa, Carigrad, Cezar (naslov), Donava, Enciklopedija Britannica, Evfrat, Grki, Guverner, Herodot, Knez, Ksenofont, Marmarsko morje, Matematika, Monarhija, Morje, Nikejsko cesarstvo, Nikomedija, Paflagonija, Perzija, Pleme, Plinij mlajši, Pomaranča, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Sadje, Satrapija, Senat, Strabon, Svila, Trajan, Trakija, Turki, 103, 2. stoletje pr. n. št..
- Leto 297 pr. n. št.
- Province Bizantinskega cesarstva
- Ustanovitve v 290. letih pr. n. št.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Bitinija in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Bitinija in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bitinija in Anatolija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Bitinija in Antika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Bitinija in Astronom
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Bitinija in İznik
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bitinija in Črno morje
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Poglej Bitinija in Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bitinija in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Bitinija in Bospor
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Bitinija in Bursa
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bitinija in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Bitinija in Cezar (naslov)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bitinija in Donava
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Bitinija in Enciklopedija Britannica
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Bitinija in Evfrat
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Bitinija in Grki
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Bitinija in Guverner
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Bitinija in Herodot
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Bitinija in Knez
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Bitinija in Ksenofont
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Bitinija in Marmarsko morje
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Bitinija in Matematika
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Bitinija in Monarhija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Bitinija in Morje
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Bitinija in Nikejsko cesarstvo
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Bitinija in Nikomedija
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Bitinija in Paflagonija
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Bitinija in Perzija
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Bitinija in Pleme
Plinij mlajši
Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.
Poglej Bitinija in Plinij mlajši
Pomaranča
Pomaranča ali oranža (znanstveno ime Citrus x sinensis) je sadež drevesa pomaránčevec iz rodu Citrus, (družine Rutaceae).
Poglej Bitinija in Pomaranča
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Bitinija in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bitinija in Rimsko cesarstvo
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Bitinija in Sadje
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Bitinija in Satrapija
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Poglej Bitinija in Senat
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Bitinija in Strabon
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Bitinija in Svila
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Bitinija in Trajan
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bitinija in Trakija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Bitinija in Turki
103
103 (CIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bitinija in 103
2. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2.
Poglej Bitinija in 2. stoletje pr. n. št.