Odpri v Google MapsKazalo
112 odnosi: Adony, Albanija, Alpe, Apatin, Argeș (reka), Avstrija, Švica, Švicarska Jura, Češka, Črna gora, Črno morje, Bačka Palanka, Baden-Württemberg, Baja, Madžarska, Bavarska, Beograd, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Bratislava, Budimpešta, Džerdap, Delta Donave, Dneper, Dnester, Don (reka), Donji Milanovac, Drava, Drobeta-Turnu Severin, Dunaújváros, Dunaföldvár, Dunaj, Dunakeszi, Esztergom, Evropa, Futog, Gjur, Glavno mesto, Golubac, Herodot, Heziod, Hrvaška, Ilok, Industrija, Ingolstadt, Inn, Isar, Italija, Kaloča, Kelti, Kladovo, ... Razširi indeks (62 več) »
- Geografija Evrope
- Reke na Hrvaškem
- Reke na Madžarskem
- Reke na Slovaškem
- Reke v Avstriji
- Reke v Bolgariji
- Reke v Moldaviji
- Reke v Srbiji
- Reke v Ukrajini
Adony
Adony je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Adonyi Županije Fejér.
Poglej Donava in Adony
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Donava in Albanija
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Donava in Alpe
Apatin
Apatin (izvirno Апатин) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Zahodno-bačkega upravnega okraja.
Poglej Donava in Apatin
Argeș (reka)
Argeș (romunska izgovarjava) je reka v južni Romuniji.
Poglej Donava in Argeș (reka)
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Donava in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Donava in Švica
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Donava in Švicarska Jura
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Donava in Češka
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Donava in Črna gora
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Donava in Črno morje
Bačka Palanka
Bačka Palanka (izvirno Бачка Паланка, Báčska Palanka, Palánka, Plankenburg) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja; je pristaniško mesto, ki leži na levem bregu reke Donave.
Poglej Donava in Bačka Palanka
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Donava in Baden-Württemberg
Baja, Madžarska
Baja je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Bajai Županije Bács-Kiskun.
Poglej Donava in Baja, Madžarska
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Donava in Bavarska
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Donava in Beograd
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Donava in Bolgarija
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Donava in Bosna in Hercegovina
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Donava in Bratislava
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Donava in Budimpešta
Džerdap
Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.
Poglej Donava in Džerdap
Delta Donave
Delta Donave je obsežna rečna delta v vzhodni Evropi, kjer se Donava izliva v Črno morje.
Poglej Donava in Delta Donave
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Donava in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Donava in Dnester
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Donava in Don (reka)
Donji Milanovac
Donji Milanovac (izvirno Доњи Милановац) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Majdanpek; slednja pa je del Borskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Donji Milanovac
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Donava in Drava
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.
Poglej Donava in Drobeta-Turnu Severin
Dunaújváros
Dunaújváros je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Dunaújvárosi Županije Fejér.
Poglej Donava in Dunaújváros
Dunaföldvár
Dunaföldvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Paksi Županije Tolna.
Poglej Donava in Dunaföldvár
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Donava in Dunaj
Dunakeszi
Dunakeszi je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Dunakeszi Županije Pešta.
Poglej Donava in Dunakeszi
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Donava in Esztergom
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Donava in Evropa
Futog
Futog (izvirno Футог) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Novi Sad; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Donava in Futog
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Donava in Gjur
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Donava in Glavno mesto
Golubac
Golubac (izvirno Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Golubac
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Donava in Herodot
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Donava in Heziod
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Donava in Hrvaška
Ilok
Ilok je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Donava in Ilok
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Donava in Industrija
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Donava in Ingolstadt
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Donava in Inn
Isar
Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).
Poglej Donava in Isar
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Donava in Italija
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Donava in Kaloča
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Donava in Kelti
Kladovo
Kladovo (izvirno Кладово) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Borskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Kladovo
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Donava in Kmetijstvo
Komarno, Slovaška
Komárno (– Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške.
Poglej Donava in Komarno, Slovaška
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Donava in Komárom
Kovin
Kovin (izvirno Ковин; Cuvin, Kevevára, Kubin) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Kovin
Krems ob Donavi
Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).
Poglej Donava in Krems ob Donavi
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Donava in Lech (reka)
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Donava in Ledena doba
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Donava in Linz
Lom, Bolgarija
Lom je mesto v okraju Montana v severozahodni Bolgariji in sedež istoimenske mestne občine Lom, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo.
Poglej Donava in Lom, Bolgarija
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Donava in Madžarska
Migracija
Migracija je lahko.
Poglej Donava in Migracija
Mohač
Mohács (poslovenjeno tudi Mohač) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Mohácsi Županije Baranja.
Poglej Donava in Mohač
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Donava in Moldavija
Mosonmagyaróvár
Mosonmagyaróvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Mosonmagyaróvári Županije Győr-Moson-Sopron v bližini avstrijske in slovaške meje.
Poglej Donava in Mosonmagyaróvár
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Donava in Nemčija
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Donava in Nemška zvezna dežela
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Donava in Novi Sad
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Donava in Olt
Paks
Paks je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Paksi Županije Tolna.
Poglej Donava in Paks
Pančevo
Pančevo (izvirno Панчево, Pantschowa, Pancsova, Panciova) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Pančevo
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Donava in Pleistocen
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Donava in Poljska
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Donava in Porečje
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Donava in Prut
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Donava in Raba
Ráckeve
Ráckeve je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Ráckevei Županije Pešta.
Poglej Donava in Ráckeve
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Donava in Regensburg
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Donava in Reka
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Donava in Ren
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Donava in Romunija
Ruse
Ruse (zgodovinsko Rusčuk) je glavno mesto okraja Ruse v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Giurgiu.
Poglej Donava in Ruse
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Donava in Sava
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Donava in Schwarzwald
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Donava in Severna Makedonija
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Donava in Severno morje
Silistra
Silistra je glavno mesto okraja Silistra v severovzhodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, v bližini romunskega mesta Călărași.
Poglej Donava in Silistra
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Donava in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Donava in Slovenija
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Smederevo
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Donava in Srbija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Donava in Srednja Evropa
Sremski Karlovci
Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Donava in Sremski Karlovci
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Donava in Starorimska civilizacija
Svištov
Svištov je naselje v okraju Veliko Trnovo v severni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Zimnicea.
Poglej Donava in Svištov
Százhalombatta
Százhalombatta je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Budaörsi Županije Pešta.
Poglej Donava in Százhalombatta
Szentendre
Szentendre je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szentendrei Županije Pešta.
Poglej Donava in Szentendre
Szigetszentmiklós
Szigetszentmiklós je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Ráckevei Županije Pešta.
Poglej Donava in Szigetszentmiklós
Timok
Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.
Poglej Donava in Timok
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Donava in Tisa
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Donava in Ukrajina
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Donava in Ulm
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Donava in Unescova svetovna dediščina
Vác
Vác je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Váci Županije Pešta.
Poglej Donava in Vác
Váh
Váh (Waag,; Vág; Wag) je s 403 km najdaljša reka na Slovaškem.
Poglej Donava in Váh
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Donava in Velika Morava
Veliko Gradište
Veliko Gradište (izvirno Велико Градиште) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Donava in Veliko Gradište
Veternik
Veternik je lahko.
Poglej Donava in Veternik
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Poglej Donava in Višegrad, Madžarska
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Donava in Vidin
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Donava in Volga
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Poglej Donava in Vukovar
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Donava in Vzhodna Evropa
Glej tudi
Geografija Evrope
Reke na Hrvaškem
Reke na Madžarskem
Reke na Slovaškem
Reke v Avstriji
Reke v Bolgariji
Reke v Moldaviji
Reke v Srbiji
Reke v Ukrajini
Prav tako znan kot Danube, Donavsko porečje, Ister.