Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Odpri v Google Maps Uporabi AI

Kazalo

1. 274 odnosi: Adolf Hitler, Adulske Alpe, Albanija, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Alemani, Alpidska orogeneza, Alpski kozliček, Alpski kozorog, Alpski svizec, Ametist, Aosta, Apnenec, Asti, Augsburg, Avignon, Avignonsko papeštvo, Avstrija, Avtocestni predor Karavanke, Škotska, Špital ob Dravi, Švica, Švicarske Predalpe, Železna doba, Železniški predor Karavanke, Železo, Ženeva, Ženevsko jezero, Žiga Zois, Ötzi, Baker, Basel, Bazni predor Gotthard, Bazni predor Lötschberg, Beli javor, Beljak, Bellinzona, Benediktinci, Berchtesgaden, Bern, Bernske Alpe, Besançon, Bodensko jezero, Bohinjsko jezero, Bolzano, Bor (drevo), Bregenz, Briançon, Brig, Brkati ser, Bukev, ... Razširi indeks (224 več) » « Shrink indeks

2. Geografija Evrope
3. Gorovja v Švici
4. Gorovja v Avstriji
5. Gorovja v Franciji
6. Gorovja v Italiji
7. Gorovja v Nemčiji
8. Gorovja v Sloveniji

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Alpe in Adolf Hitler

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Adulske Alpe

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Alpe in Albanija

Aleksander Vasiljevič Suvorov

Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.

Poglej Alpe in Aleksander Vasiljevič Suvorov

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Alpe in Alemani

Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Poglej Alpe in Alpidska orogeneza

Alpski kozliček

Alpski kozliček ali planinski kozliček ali planinski kozloček (znanstveno ime Rosalia alpina) je velik hrošč iz družine kozličkov (Cerambycidae), ki ga prepoznamo po njegovem značilnem vzorcu obarvanosti.

Poglej Alpe in Alpski kozliček

Alpski kozorog

Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.

Poglej Alpe in Alpski kozorog

Alpski svizec

Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.

Poglej Alpe in Alpski svizec

Ametist

Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.

Poglej Alpe in Ametist

Aosta

Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.

Poglej Alpe in Aosta

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Alpe in Apnenec

Asti

Asti (piemontsko Ast) je mesto v severozahodni Italiji in sedež istoimenske pokrajine.

Poglej Alpe in Asti

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Poglej Alpe in Augsburg

Avignon

Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Poglej Alpe in Avignon

Avignonsko papeštvo

Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).

Poglej Alpe in Avignonsko papeštvo

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Alpe in Avstrija

Avtocestni predor Karavanke

Predor Karavanke je avtocestni predor med Slovenijo in Avstrijo.

Poglej Alpe in Avtocestni predor Karavanke

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Alpe in Škotska

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Alpe in Špital ob Dravi

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Alpe in Švica

Švicarske Predalpe

Švicarske Predalpe, tudi Bernske Predalpe so del švicarskih Alp v kantonu Bern.

Poglej Alpe in Švicarske Predalpe

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Poglej Alpe in Železna doba

Železniški predor Karavanke

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7976 metrov dolg slovensko-avstrijski predor na železniški progi, ki povezuje Srednjo Evropo prek Visokih Tur in Karavank ter v nadaljevanju z Bohinjsko progo do severnojadranskih pristanišč, s priključki v Ljubljani pa naprej proti jugu na Balkan, Bližnji vzhod in Panonsko nižino.

Poglej Alpe in Železniški predor Karavanke

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Alpe in Železo

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.

Poglej Alpe in Ženeva

Ženevsko jezero

Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).

Poglej Alpe in Ženevsko jezero

Žiga Zois

Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.

Poglej Alpe in Žiga Zois

Ötzi

Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.

Poglej Alpe in Ötzi

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Alpe in Baker

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.

Poglej Alpe in Basel

Bazni predor Gotthard

Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.

Poglej Alpe in Bazni predor Gotthard

Bazni predor Lötschberg

železniškim predorom Simplon tvori zahodno vejo Alptransit projekta(rumeno: glavni predor, rdeče: obstoječa proga, številke: leto izgradnje). Frutigen, Bern, Raron, Valais Bazni predor Lötschberg (LBT) je 34,57 kilometra dolg železniški predor na liniji BLS AG Lötschberg skozi Bernske Alpe v Švici in leži približno 400 m pod obstoječim predorom Lötschberg.

Poglej Alpe in Bazni predor Lötschberg

Beli javor

Beli javor (znanstveno ime Acer pseudoplatanus), znan tudi pod imenom gorski javor, je listopadno drevo iz družine sapindovk.

Poglej Alpe in Beli javor

Beljak

Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).

Poglej Alpe in Beljak

Bellinzona

Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.

Poglej Alpe in Bellinzona

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Poglej Alpe in Benediktinci

Berchtesgaden

Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.

Poglej Alpe in Berchtesgaden

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Poglej Alpe in Bern

Bernske Alpe

Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.

Poglej Alpe in Bernske Alpe

Besançon

Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.

Poglej Alpe in Besançon

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Alpe in Bodensko jezero

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.

Poglej Alpe in Bohinjsko jezero

Bolzano

Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.

Poglej Alpe in Bolzano

Bor (drevo)

Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).

Poglej Alpe in Bor (drevo)

Bregenz

Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.

Poglej Alpe in Bregenz

Briançon

Briançon (rimski Brigantium) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Hautes-Alpes.

Poglej Alpe in Briançon

Brig

Brig Niagara Brig, tudi brigantina, je tip lesene ladje, opremljene z dvema jamborjema, ki je imel križna jadra.

Poglej Alpe in Brig

Brkati ser

Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.

Poglej Alpe in Brkati ser

Bukev

Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.

Poglej Alpe in Bukev

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Alpe in Celovec

Cestni predor Fréjus

Cestni predor Fréjus je predor, ki povezuje Francijo in Italijo.

Poglej Alpe in Cestni predor Fréjus

Cestni predor Gotthard

Notranjost cestnega predora Gotthard Cestni predor Gotthard v Švici poteka od kraja Göschenen v kantonu Uri je na severni strani, do kraja Airolom v Ticinu na jugu.

Poglej Alpe in Cestni predor Gotthard

Chamonix

Dolina Chamonix iz juga Chamonix - Mont Blanc (ali pogosteje Chamonix) je mesto in občina (fr. commune) na vzhodu Francije, v departmaju Haute-Savoie.

Poglej Alpe in Chamonix

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Alpe in Chur

Cinabarit

Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.

Poglej Alpe in Cinabarit

CIPRA

Mednarodna komisija za varstvo Alp (fr. Commission Internationale pour la Protection des Alpes ̶ CIPRA) je nevladna krovna organizacija, ki šteje več kot sto članskih organizacij s celotnega območja Alp in ima svoja predstavništva v vseh alpskih državah.

Poglej Alpe in CIPRA

Dijon

Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.

Poglej Alpe in Dijon

Dinarsko gorovje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Poglej Alpe in Dinarsko gorovje

Dlakavi sleč

Dlakavi sleč (znanstveno ime Rhododendron hirsutum) je nizek vedno zelen grmiček, ki zraste prek 1 m visoko.

Poglej Alpe in Dlakavi sleč

Dofinejske Alpe

Dufinejske Alpe (francosko Alpes du Dauphiné) je skupina gorskih verig v jugovzhodni Franciji, zahodno od glavne verige Alp.

Poglej Alpe in Dofinejske Alpe

Dofinejske Predalpe

Dofinejske Predalpe (Préalpes du Dauphiné v francoščini) je gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Dofinejske Predalpe

Dolina Aoste

Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.

Poglej Alpe in Dolina Aoste

Dolomiti

Dolomiti so gorovje v severni Italiji.

Poglej Alpe in Dolomiti

Domača koza

Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.

Poglej Alpe in Domača koza

Domača ovca

Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.

Poglej Alpe in Domača ovca

Domači prašič

Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.

Poglej Alpe in Domači prašič

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Alpe in Donava

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Poglej Alpe in Druga punska vojna

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Alpe in Druga svetovna vojna

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Alpe in Dunaj

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Poglej Alpe in Elektrika

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Alpe in Energija

Erozija

Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.

Poglej Alpe in Erozija

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Alpe in Evropa

Farmacija

XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.

Poglej Alpe in Farmacija

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Alpe in Fevdalizem

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Alpe in Filologija

Fliš

Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.

Poglej Alpe in Fliš

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Alpe in Francija

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Alpe in Franki

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Alpe in Freiburg im Breisgau

Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.

Poglej Alpe in Friedrich Schiller

Furka (prelaz)

Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.

Poglej Alpe in Furka (prelaz)

Gadi

Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).

Poglej Alpe in Gadi

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Alpe in Gaj Julij Cezar

Galske vojne

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.

Poglej Alpe in Galske vojne

Gams

Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.

Poglej Alpe in Gams

Gardsko jezero

Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.

Poglej Alpe in Gardsko jezero

Garmisch-Partenkirchen

Garmisch - Partenkirchen, v ozadju vrhova Alpspitze in Zugspitze Garmisch-Partenkirchen je trško naselje s 27.000 prebivalci (2020) na Bavarskem na jugu Nemčije ob vznožju najvišjega dela Bavarskih Alp z najvišjim vrhom Nemčije, skoraj 3000 m visokim Zugspitze.

Poglej Alpe in Garmisch-Partenkirchen

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Poglej Alpe in Genova

Genovski zaliv

Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.

Poglej Alpe in Genovski zaliv

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Alpe in Germani

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Alpe in Gibraltar

Glarnske Alpe

Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.

Poglej Alpe in Glarnske Alpe

Glodavci

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.

Poglej Alpe in Glodavci

Gondvana

Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.

Poglej Alpe in Gondvana

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Alpe in Gorovje

Gorski kotar

Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem. istoimenskem narodnem parku. Gorski kotar je del Primorsko-goranske županije in predstavlja hribovito gozdnato področje med Karlovcem in Rijeko.

Poglej Alpe in Gorski kotar

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Poglej Alpe in Gospodarstvo

Govedo

Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.

Poglej Alpe in Govedo

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.

Poglej Alpe in Gozdarstvo

Gozdna meja

Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.

Poglej Alpe in Gozdna meja

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Alpe in Gradec

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Alpe in Granit

Grenoble

Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).

Poglej Alpe in Grenoble

Grintovec

Grintovec (včasih tudi Grintavec) je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Poglej Alpe in Grintovec

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Alpe in Habsburžani

Hanibal

Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.

Poglej Alpe in Hanibal

Helvetska republika

Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.

Poglej Alpe in Helvetska republika

Hibernacija

Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.

Poglej Alpe in Hibernacija

Hidroelektrarna

Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.

Poglej Alpe in Hidroelektrarna

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Alpe in Himalaja

Honšu

Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.

Poglej Alpe in Honšu

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Poglej Alpe in Hrast

Indonezija

Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Poglej Alpe in Indonezija

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Alpe in Industrijska revolucija

Inn

Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.

Poglej Alpe in Inn

Innsbruck

Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Poglej Alpe in Innsbruck

Intruzija

Intruzija je vdor magme v zemeljsko skorjo.

Poglej Alpe in Intruzija

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Alpe in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Alpe in Italija

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Alpe in Jadransko morje

Jamske poslikave

Poslikave v jami Altamira Jamske poslikave so slike na stenah in stropu jam, večinoma iz prazgodovine.

Poglej Alpe in Jamske poslikave

Jean Louis Rodolphe Agassiz

Jean Louis Rodolphe Agassiz, švicarski paleontolog, glaciolog in geolog, * 28. maj 1807, Haut-Vully, Švica, † 14. december 1873, Cambridge, ZDA.

Poglej Alpe in Jean Louis Rodolphe Agassiz

Jean-Jacques Rousseau

Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.

Poglej Alpe in Jean-Jacques Rousseau

Jesen (drevo)

Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.

Poglej Alpe in Jesen (drevo)

Johann Wolfgang von Goethe

Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.

Poglej Alpe in Johann Wolfgang von Goethe

Južna Evropa

Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.

Poglej Alpe in Južna Evropa

Južna Tirolska

Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).

Poglej Alpe in Južna Tirolska

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Alpe in Julijske Alpe

Kamena strela

Kamena strela Mineral kamena strela oz.

Poglej Alpe in Kamena strela

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Alpe in Kamniško-Savinjske Alpe

Kanton Schwyz

Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.

Poglej Alpe in Kanton Schwyz

Kantoni Švice

26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.

Poglej Alpe in Kantoni Švice

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Alpe in Karnijske Alpe

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Poglej Alpe in Karolinško cesarstvo

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Alpe in Karpati

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Alpe in Kavkaz

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Alpe in Kelti

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Alpe in Kilometer

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Alpe in Kmetijstvo

Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Kotijske Alpe

Krške Alpe

Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.

Poglej Alpe in Krške Alpe

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Poglej Alpe in Kreda

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Poglej Alpe in Kristal

Krnsko jezero

Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.

Poglej Alpe in Krnsko jezero

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Alpe in Kuga

La Tene

Prikaz kultur Hallstatt in La Tène. Izvorno Hallstattsko območje (800 pr. n. št.) je prikazano v rumeni, vplivno območje do 500 pr. n. št. pa v svetlo rumeni barvi. Izvorno območje kulture La Tène (450 pr. n. št.) prikazuje zelena, domnevno vplivno območje do leta 50 pr.

Poglej Alpe in La Tene

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Alpe in Langobardi

Lavrazija

250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.

Poglej Alpe in Lavrazija

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Poglej Alpe in Ledena doba

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Poglej Alpe in Ledenik

Ledenik pod Skuto

Ledenik pod Skuto je gorski ledenik, ki se nahaja pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v Alpah.

Poglej Alpe in Ledenik pod Skuto

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Alpe in Letni časi

Ligurske Alpe

Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.

Poglej Alpe in Ligurske Alpe

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.

Poglej Alpe in Lihtenštajn

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Alpe in Ljubljana

Lozana

Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).

Poglej Alpe in Lozana

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Alpe in Luna

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Alpe in Lyon

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Poglej Alpe in Magma

Mali Sveti Bernard

Mali Sveti Bernard (francosko: Petit Saint-Bernard, italijansko: Piccolo San Bernardo) je alpski prelaz, ki povezuje dolino reke Isère in dolino Aoste.

Poglej Alpe in Mali Sveti Bernard

Mangartska cesta

Mangartska cesta je visokogorska cesta v Julijskih Alpah, ki se vzpenja iz Predela do Mangartskega sedla (2072 metrov), kjer skorajda doseže greben.

Poglej Alpe in Mangartska cesta

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Alpe in Maribor

Marmolada

Marmolada (italijansko: Marmolada, ladinsko Marmoleda, nemško: Marmolata) je gora v severni Italiji, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišja gora v Dolomitih.

Poglej Alpe in Marmolada

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Alpe in Marseille

Martigny

Martigny, tudi Octodure (nemško: Martinach), je mesto in središče istoimenskega francosko govorečega okraja v jugozahodnem švicarskem kantonu Valais.

Poglej Alpe in Martigny

Matterhorn

Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.

Poglej Alpe in Matterhorn

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Alpe in München

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Alpe in Medicina

Medvedi

Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.

Poglej Alpe in Medvedi

Melišče

Melišče pod Stenarskimi vratci Melišča na otočju Spitsbergi Melišče je nasipališče oz.

Poglej Alpe in Melišče

Memmingen

Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.

Poglej Alpe in Memmingen

Merano

Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.

Poglej Alpe in Merano

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Alpe in Metulji

Mezozoik

Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.

Poglej Alpe in Mezozoik

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Alpe in Milano

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Poglej Alpe in Milijon

Miocen

Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.

Poglej Alpe in Miocen

Modras

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.

Poglej Alpe in Modras

Monako

Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.

Poglej Alpe in Monako

Mont Blanc

Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.

Poglej Alpe in Mont Blanc

Mont Cenis

Mont Cenis (italijansko: Moncenisio) je gorski masiv (3612 m) in cestni prelaz (2081 m) v departmaju Savoie (Francija), ini predstavlja mejo med Kotijskimi in Savojskimi Alpami.

Poglej Alpe in Mont Cenis

Morena

Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.

Poglej Alpe in Morena

Mumija

Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.

Poglej Alpe in Mumija

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Alpe in Napoleon Bonaparte

Nîmes

Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.

Poglej Alpe in Nîmes

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Alpe in Nemčija

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Poglej Alpe in Nica

Oberalp (prelaz)

Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.

Poglej Alpe in Oberalp (prelaz)

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Poglej Alpe in Ocean Tetida

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Poglej Alpe in Orogeneza

Paški Kozjak

Paški Kozjak je ime za naselje in ozko pogorje v Mestni občini Velenje med rekama Pako in Hudinjo.

Poglej Alpe in Paški Kozjak

Pašnik

Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.

Poglej Alpe in Pašnik

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Alpe in Pad

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Alpe in Paleolitik

Pangea

Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.

Poglej Alpe in Pangea

Papež Klemen VI.

Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).

Poglej Alpe in Papež Klemen VI.

Parma

Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.

Poglej Alpe in Parma

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Poglej Alpe in Pavia

Peninske Alpe

Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.

Poglej Alpe in Peninske Alpe

Petroglif

Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.

Poglej Alpe in Petroglif

Piacenza

Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.

Poglej Alpe in Piacenza

Planika

Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.

Poglej Alpe in Planika

Planinska kavka

Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).

Poglej Alpe in Planinska kavka

Planinska zveza Slovenije

Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

Poglej Alpe in Planinska zveza Slovenije

Planinski močerad

Planinski močerad ali črni močerad (znanstveno ime Salamandra atra) je gorska vrsta, kjer se zadržuje v gozdovih in nad gozdno mejo.

Poglej Alpe in Planinski močerad

Planinski orel

Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.

Poglej Alpe in Planinski orel

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Alpe in Plazilci

Pohorje

Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.

Poglej Alpe in Pohorje

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Poglej Alpe in Poletje

Porezen

Porezen (1630 m) je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja z lepim razgledom na okoliško hribe.

Poglej Alpe in Porezen

Posavsko hribovje

Retje nad Trbovljami, vas v osrednjem delu Posavskega hribovja. V ozadju Čemšeniška planina. Lisco v vzhodnem delu Posavskega hribovja Posavsko hribovje leži na severu in jugu od reke Save in od Ljubljane do reke Sotle.

Poglej Alpe in Posavsko hribovje

Postrvi

Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.

Poglej Alpe in Postrvi

Predarlska

Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Poglej Alpe in Predarlska

Predor pod Mont Blancom

Vhod v predor z italijanske strani Notranjost predora (2008) Predor pod Mont Blancom (francosko Tunnel du Mont-Blanc, italijansko Traforo del Monte Bianco) je cestni predor, ki poteka skozi Alpe pod goro Mont Blanc.

Poglej Alpe in Predor pod Mont Blancom

Prelaz Brenner

Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Alpe in Prelaz Brenner

Prelaz San Bernardino

Prelaz San Bernardino (Sankt-Bernhardinpass ali kratko Sankt Bernhardin, italijansko Passo del San Bernardino, retoromansko Pass dal Sogn Bernardin) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden z najvišjo višino 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu pri glavni cesti 13 in ločuje Adulske Alpe na zahodu od Tambogruppe na vzhodu.

Poglej Alpe in Prelaz San Bernardino

Prelaz Simplon

Prelaz Simplon (italijansko Sempione, nemško Simplonpass) je cestni prelaz v Peninskih Alpah in je del glavne ceste št.

Poglej Alpe in Prelaz Simplon

Prelaz Stelvio

Nekaj od 48 serpentin blizu vrha prelaza Stelvio Prelaz Stelvio je s svojimi 2757 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah (najvišji je Col de l'lseran).

Poglej Alpe in Prelaz Stelvio

Presnovek

Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.

Poglej Alpe in Presnovek

Primorske Alpe

Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.

Poglej Alpe in Primorske Alpe

Prokletije

Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.

Poglej Alpe in Prokletije

Provansalske Alpe

Provansalske Alpe in Predalpe so skupina Zahodnih Alp v jugovzhodni Franciji.

Poglej Alpe in Provansalske Alpe

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Alpe in Prva svetovna vojna

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Alpe in Reka

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Alpe in Ren

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Alpe in Romunija

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Poglej Alpe in Rona

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Alpe in Salzburg

Savojske Alpe

Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.

Poglej Alpe in Savojske Alpe

Savojske Predalpe

Savojske Predalpe (francosko Préalpes de Savoie) so gorska veriga v Zahodnih Alpah.

Poglej Alpe in Savojske Predalpe

Sedimentne kamnine

Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.

Poglej Alpe in Sedimentne kamnine

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Alpe in Severno morje

Slon

Sloni so večja skupina sesalcev, ki tvorijo družina živali Elephantidae (sloni) v redu trobčarjev (Proboscidea).

Poglej Alpe in Slon

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Alpe in Slovenija

Slovensko planinsko društvo

Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Poglej Alpe in Slovensko planinsko društvo

Smučišče

Smučišče Smučišče je izraz za urejeno in označeno področje ali pot na pobočju gore, ki je namenjeno smučanju, deskanju ali drugim zimskim športom.

Poglej Alpe in Smučišče

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Poglej Alpe in Sneg

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Alpe in Soška fronta

SOIUSA

SOIUSA (kratica za italijansko Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino, Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) je sistem geografske razvrstitve Alp, ki ga je razvil italijanski raziskovalec Alpe Sergio Marazzi.

Poglej Alpe in SOIUSA

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Poglej Alpe in Sol

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Alpe in Srednja Evropa

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Alpe in Sredozemsko morje

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Alpe in Starorimska civilizacija

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Poglej Alpe in Tektonika plošč

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Poglej Alpe in Terciar

Ticino

Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.

Poglej Alpe in Ticino

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Alpe in Tirolska

Tirolska fronta

Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).

Poglej Alpe in Tirolska fronta

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Alpe in Torino

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Poglej Alpe in Triglav

Triglavski ledenik

Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.

Poglej Alpe in Triglavski ledenik

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Alpe in Trst

Turizem

''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Poglej Alpe in Turizem

Ulm

Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.

Poglej Alpe in Ulm

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Poglej Alpe in Uri

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Alpe in Veliki Klek

Veliki Sveti Bernard

Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.

Poglej Alpe in Veliki Sveti Bernard

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Alpe in Verona

Via Claudia Augusta

Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.

Poglej Alpe in Via Claudia Augusta

Via Domitia

Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.

Poglej Alpe in Via Domitia

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Poglej Alpe in Videm, Italija

Vršič

Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).

Poglej Alpe in Vršič

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Alpe in Vzhodne Alpe

Vzhodne Ture

Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.

Poglej Alpe in Vzhodne Ture

Zahodne Alpe

Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.

Poglej Alpe in Zahodne Alpe

Zahodne Ture

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.

Poglej Alpe in Zahodne Ture

Zdravilstvo

Zdravilstvo (tudi alternativna medicina) je uporaba metod zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne medicine.

Poglej Alpe in Zdravilstvo

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Alpe in Zgodovina

Ziljske Alpe

Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.

Poglej Alpe in Ziljske Alpe

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Poglej Alpe in Zima

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Alpe in Zlato

Glej tudi

Geografija Evrope

Gorovja v Švici

Gorovja v Avstriji

Gorovja v Franciji

Gorovja v Italiji

Gorovja v Nemčiji

Gorovja v Sloveniji

Prav tako znan kot Alps, Alpski svet.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti