Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Bellinzona

Index Bellinzona

Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.

56 odnosi: Adulske Alpe, Alfa Romeo, Alpe, Švica, Belouška, Bizantinsko cesarstvo, Brin, Dioklecijan, Družina Sforza, Družina Visconti, Fortifikacija, Francesco I. Sforza, Francoščina, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gaj Avgust Oktavijan, Glavno mesto, Gotthard (prelaz), Gotthardska železnica, Gradovi Bellinzone, Graubünden, Gvelfi in gibelini, Helvetska republika, Henrik II. Sveti, Investiturni boj, Italijanščina, Italijanske vojne, Jezero Maggiore, Joseph Mallord William Turner, Kapitel, Karolinško cesarstvo, Konstantin I. Veliki, Krstilnik, Langobardi, Lombardija, Ludovico Sforza, Ludvik XII. Francoski, Lugano, Nemščina, Neolitik, Ostrogoti, Oton III., Otoni, Padska nižina, Podgradje, Predor Gotthard, Prelaz San Bernardino, Retoromanščina, Seznam mest v Švici, ..., Soteska Schöllenen, Staufovci, Ticino, Uri, Venčeslav IV. Češki, Zahodno Rimsko cesarstvo. Razširi indeks (6 več) »

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Novo!!: Bellinzona in Adulske Alpe · Poglej več »

Alfa Romeo

Alfa Romeo je italijanski proizvajalec avtomobilov.

Novo!!: Bellinzona in Alfa Romeo · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Bellinzona in Alpe · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Novo!!: Bellinzona in Švica · Poglej več »

Belouška

Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.

Novo!!: Bellinzona in Belouška · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Bellinzona in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Brin

Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).

Novo!!: Bellinzona in Brin · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Bellinzona in Dioklecijan · Poglej več »

Družina Sforza

Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.

Novo!!: Bellinzona in Družina Sforza · Poglej več »

Družina Visconti

Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.

Novo!!: Bellinzona in Družina Visconti · Poglej več »

Fortifikacija

Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Novo!!: Bellinzona in Fortifikacija · Poglej več »

Francesco I. Sforza

Francesco I. Sforza (23. julij 1401 - 8. marec 1466) je bil italijanski kondotjer, ustanovitelj dinastije Sforza v Milanu v Italiji.

Novo!!: Bellinzona in Francesco I. Sforza · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Bellinzona in Francoščina · Poglej več »

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Novo!!: Bellinzona in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Novo!!: Bellinzona in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Novo!!: Bellinzona in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Bellinzona in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Novo!!: Bellinzona in Glavno mesto · Poglej več »

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Novo!!: Bellinzona in Gotthard (prelaz) · Poglej več »

Gotthardska železnica

Gotthardska železnica (nemško Gotthardbahn, italijansko Ferrovia del Gottardo) je švicarska transalpska železniška proga od severne Švice do kantona Ticino.

Novo!!: Bellinzona in Gotthardska železnica · Poglej več »

Gradovi Bellinzone

Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.

Novo!!: Bellinzona in Gradovi Bellinzone · Poglej več »

Graubünden

Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.

Novo!!: Bellinzona in Graubünden · Poglej več »

Gvelfi in gibelini

Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.

Novo!!: Bellinzona in Gvelfi in gibelini · Poglej več »

Helvetska republika

Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.

Novo!!: Bellinzona in Helvetska republika · Poglej več »

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Novo!!: Bellinzona in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Novo!!: Bellinzona in Investiturni boj · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Bellinzona in Italijanščina · Poglej več »

Italijanske vojne

Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.

Novo!!: Bellinzona in Italijanske vojne · Poglej več »

Jezero Maggiore

Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.

Novo!!: Bellinzona in Jezero Maggiore · Poglej več »

Joseph Mallord William Turner

Joseph Mallord William Turner, tudi J. M. W. Turner, (krščen 14. maja 1775, London–19. december 1851, Chelsea, London) je bil angleški slikar in grafik, največji slikar barv, svetlobe, prostora in ozračja v 19.

Novo!!: Bellinzona in Joseph Mallord William Turner · Poglej več »

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Novo!!: Bellinzona in Kapitel · Poglej več »

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Novo!!: Bellinzona in Karolinško cesarstvo · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Bellinzona in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Krstilnik

Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.

Novo!!: Bellinzona in Krstilnik · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Novo!!: Bellinzona in Langobardi · Poglej več »

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Bellinzona in Lombardija · Poglej več »

Ludovico Sforza

Ludovico Maria Sforza (znan tudi kot Ludovico il Moro, 27. julij 1452 - 27. maj 1508), je bil Milanski vojvoda od 1494 do 1499, po smrti svojega nečaka Gian Galeazzo Sforza.

Novo!!: Bellinzona in Ludovico Sforza · Poglej več »

Ludvik XII. Francoski

Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.

Novo!!: Bellinzona in Ludvik XII. Francoski · Poglej več »

Lugano

Lugano (latinsko Luganum) je mesto z okoli 63.000 prebivalci na jugu Švice, v italijanskojezičnem kantonu Ticino, ki meji na Italijo.

Novo!!: Bellinzona in Lugano · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Bellinzona in Nemščina · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Bellinzona in Neolitik · Poglej več »

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Novo!!: Bellinzona in Ostrogoti · Poglej več »

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Novo!!: Bellinzona in Oton III. · Poglej več »

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Novo!!: Bellinzona in Otoni · Poglej več »

Padska nižina

Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.

Novo!!: Bellinzona in Padska nižina · Poglej več »

Podgradje

Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.

Novo!!: Bellinzona in Podgradje · Poglej več »

Predor Gotthard

Vstopni portal železniškega predora Gotthard v Airolu Delavci v Airolu (1880) Pnevmatična lokomotiva s kontejnerji.'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, ca. 1875 Spomenik ponesrečenim delavcem Predor Gotthard (nemško: Gotthardtunnel, italijansko: Galleria del San Gottardo) je 15 kilometrov dolg železniški predor in predstavlja najvišjo točko na glavnih železniških progah v Švici.

Novo!!: Bellinzona in Predor Gotthard · Poglej več »

Prelaz San Bernardino

Prelaz San Bernardino (Sankt-Bernhardinpass ali kratko Sankt Bernhardin, italijansko Passo del San Bernardino, retoromansko Pass dal Sogn Bernardin) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden z najvišjo višino 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu pri glavni cesti 13 in ločuje Adulske Alpe na zahodu od Tambogruppe na vzhodu.

Novo!!: Bellinzona in Prelaz San Bernardino · Poglej več »

Retoromanščina

Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).

Novo!!: Bellinzona in Retoromanščina · Poglej več »

Seznam mest v Švici

To je seznam mest v Švici.

Novo!!: Bellinzona in Seznam mest v Švici · Poglej več »

Soteska Schöllenen

Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.

Novo!!: Bellinzona in Soteska Schöllenen · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Novo!!: Bellinzona in Staufovci · Poglej več »

Ticino

Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.

Novo!!: Bellinzona in Ticino · Poglej več »

Uri

Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.

Novo!!: Bellinzona in Uri · Poglej več »

Venčeslav IV. Češki

Venčeslav IV.

Novo!!: Bellinzona in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Bellinzona in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »