Kazalo
35 odnosi: Alpe, Švica, Barbakan, Bellinzona, Bivalno-obrambni grad, Bizantinsko cesarstvo, Cina (arhitektura), Družina Visconti, Dvižna vrata, Dvižni most, Fortifikacija, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Gaj Avgust Oktavijan, Gotthard (prelaz), Grad, Gvelfi in gibelini, Henrik II. Sveti, Investiturni boj, Italijanske vojne, Kapitel, Krstilnik, Langobardi, Ludvik XII. Francoski, Mašikula, Mulatjera, Obrambni jarek, Obzidje, Ostrogoti, Podgradje, Prelaz San Bernardino, Starorimska civilizacija, Staufovci, Ticino, Zahodno Rimsko cesarstvo.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Gradovi Bellinzone in Alpe
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Gradovi Bellinzone in Švica
Barbakan
Barbakan ali Barbakana ima v fortifikaciji dvojen pomen.
Poglej Gradovi Bellinzone in Barbakan
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Gradovi Bellinzone in Bellinzona
Bivalno-obrambni grad
Bivalno-obrambni grad (angl. keep, srednje angleško kype, franc. donjon) je vrsta stolpa/gradu, zgrajenega v evropskih gradovih v srednjem veku.
Poglej Gradovi Bellinzone in Bivalno-obrambni grad
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Gradovi Bellinzone in Bizantinsko cesarstvo
Cina (arhitektura)
Cine na Alcazabi v Almeriji, Španija Cina ali nadzidek, tudi merlo, prsni zaslon na obzidju, je nazobčan del zgradbe (zidna krona), običajno na vrhu obzidja ali luskast parapet v srednjeveški arhitekture ali utrdbi.
Poglej Gradovi Bellinzone in Cina (arhitektura)
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Gradovi Bellinzone in Družina Visconti
Dvižna vrata
Dvižna vrata (angl. portcullis iz francoščine porte coulissante -) so vrsta težkih vrat, ki se vertikalno zapirajo in so bila sestavni del strukture vrat pozno antičnih in srednjeveških utrdb in gradov.
Poglej Gradovi Bellinzone in Dvižna vrata
Dvižni most
Animacija dvižnega mostu Dvižni most je premični most, ki z rotacijo odpira razponsko konstrukcijo in v dvignjenem položaju zagotavlja izvajanje prometa ladij ali čolnov.
Poglej Gradovi Bellinzone in Dvižni most
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Gradovi Bellinzone in Fortifikacija
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Gradovi Bellinzone in Frankovsko cesarstvo
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Gradovi Bellinzone in Friderik I. Barbarossa
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Gradovi Bellinzone in Gaj Avgust Oktavijan
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Gradovi Bellinzone in Gotthard (prelaz)
Grad
pa tudi.
Poglej Gradovi Bellinzone in Grad
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Gradovi Bellinzone in Gvelfi in gibelini
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Gradovi Bellinzone in Henrik II. Sveti
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Gradovi Bellinzone in Investiturni boj
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Gradovi Bellinzone in Italijanske vojne
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Gradovi Bellinzone in Kapitel
Krstilnik
Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.
Poglej Gradovi Bellinzone in Krstilnik
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Gradovi Bellinzone in Langobardi
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Gradovi Bellinzone in Ludvik XII. Francoski
Mašikula
Mašikula ali izlivni pomol (tudi izlivnica) je odprtina v tleh med podpornimi konzolami parapeta, skozi katero so na napadalce ob vznožju obrambnega zidu lahko metali kamne ali drugo gradivo, kot je vrela voda ali olje.
Poglej Gradovi Bellinzone in Mašikula
Mulatjera
Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v Schöllenenu, Švica Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez Glaspass, Švica Zasavski koči na Prehodavcih Mulatjera (iz srednjeveško latinsko salma (sauma.
Poglej Gradovi Bellinzone in Mulatjera
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Poglej Gradovi Bellinzone in Obrambni jarek
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Gradovi Bellinzone in Obzidje
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Gradovi Bellinzone in Ostrogoti
Podgradje
Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.
Poglej Gradovi Bellinzone in Podgradje
Prelaz San Bernardino
Prelaz San Bernardino (Sankt-Bernhardinpass ali kratko Sankt Bernhardin, italijansko Passo del San Bernardino, retoromansko Pass dal Sogn Bernardin) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden z najvišjo višino 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu pri glavni cesti 13 in ločuje Adulske Alpe na zahodu od Tambogruppe na vzhodu.
Poglej Gradovi Bellinzone in Prelaz San Bernardino
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Gradovi Bellinzone in Starorimska civilizacija
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Gradovi Bellinzone in Staufovci
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Gradovi Bellinzone in Ticino
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Gradovi Bellinzone in Zahodno Rimsko cesarstvo