Kazalo
17 odnosi: Adulske Alpe, Švica, Bernardin Sienski, Chur, Claude-Jacques Lecourbe, Gotthard (prelaz), Graubünden, Ledenik, Mali Sveti Bernard, Mulatjera, Porečje, Prelaz, Retijska železnica, Snežni plaz, Starorimska civilizacija, Veliki Sveti Bernard, Via Mala.
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Poglej Prelaz San Bernardino in Adulske Alpe
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Prelaz San Bernardino in Švica
Bernardin Sienski
Sveti Bernardin Sienski, s pravim imenom Bernardino degli Albizeschi (it.: Santo Bernardino da Siena), asket, krščanski redovnik, teolog in ljudski misijonar, * 8. september 1380 Massa Marittima, † 20. maj 1444 L'Aquila, velja za enega od najpomembnejših svetnikov reda manjših bratov.
Poglej Prelaz San Bernardino in Bernardin Sienski
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Prelaz San Bernardino in Chur
Claude-Jacques Lecourbe
Claude-Jacques Lecourbe, francoski general, * 22. februar 1759, † 22. oktober 1815.
Poglej Prelaz San Bernardino in Claude-Jacques Lecourbe
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Prelaz San Bernardino in Gotthard (prelaz)
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Prelaz San Bernardino in Graubünden
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Prelaz San Bernardino in Ledenik
Mali Sveti Bernard
Mali Sveti Bernard (francosko: Petit Saint-Bernard, italijansko: Piccolo San Bernardo) je alpski prelaz, ki povezuje dolino reke Isère in dolino Aoste.
Poglej Prelaz San Bernardino in Mali Sveti Bernard
Mulatjera
Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v Schöllenenu, Švica Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez Glaspass, Švica Zasavski koči na Prehodavcih Mulatjera (iz srednjeveško latinsko salma (sauma.
Poglej Prelaz San Bernardino in Mulatjera
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Prelaz San Bernardino in Porečje
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Prelaz San Bernardino in Prelaz
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Poglej Prelaz San Bernardino in Retijska železnica
Snežni plaz
Snežni plaz (angl. snow avalanche, snowslide, snowslip) je pojav, ki se večinoma sproži tedaj, ko v gorah v zelo kratkem času zapade veliko novega snega.
Poglej Prelaz San Bernardino in Snežni plaz
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Prelaz San Bernardino in Starorimska civilizacija
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Poglej Prelaz San Bernardino in Veliki Sveti Bernard
Via Mala
Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.