Kazalo
31 odnosi: Apeninski polotok, Apt, Béziers, Beaucaire, Gard, Bordeaux, Briançon, Castelnau-le-Lez, Cavaillon, Chorges, Durance, Embrun, Galija, Gap, Hérault (reka), Iberski polotok, Mèze, Montpellier, Narbonne, Nîmes, Orb, Perpignan, Rimska cesta, Rimski most, Rona, Saint-Rémy-de-Provence, Sisteron, Susa, Piemont, Tarascon, Toulouse, Via Aquitania, Via Augusta.
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Via Domitia in Apeninski polotok
Apt
Apt z okolico Apt (provansalsko At/Ate) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Vaucluse.
Poglej Via Domitia in Apt
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Poglej Via Domitia in Béziers
Beaucaire, Gard
Beaucaire (okcitansko Bèucaire) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Via Domitia in Beaucaire, Gard
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Via Domitia in Bordeaux
Briançon
Briançon (rimski Brigantium) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Hautes-Alpes.
Poglej Via Domitia in Briançon
Castelnau-le-Lez
Castelnau-le-Lez (okcitansko Castèlnòu de Les) je severovzhodno predmestje Montpelliera in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Via Domitia in Castelnau-le-Lez
Cavaillon
Cavaillon (provansalsko Cavalhon/Cavaioun) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Cavaillon
Chorges
Vrata ''Porte des Souchons'', Chorges Chorges (okcitansko Chòrjas) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Hautes-Alpes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Chorges
Durance
Durance (okcitansko Durença) je 320 km dolga reka v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Durance
Embrun
Panorama okolice Embruna Embrun (antični Eburodunum, okcitansko Ambrun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Hautes-Alpes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Embrun
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Via Domitia in Galija
Gap
Panorama Gapa Gap je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Hautes-Alpes.
Poglej Via Domitia in Gap
Hérault (reka)
Hérault (okcitansko Erau/Eraur) je reka v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, dolga 160 km.
Poglej Via Domitia in Hérault (reka)
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Via Domitia in Iberski polotok
Mèze
Mèze (okcitansko Mesa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Via Domitia in Mèze
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Via Domitia in Montpellier
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Via Domitia in Narbonne
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Via Domitia in Nîmes
Orb
Orb je 145 km dolga reka v južni Franciji.
Poglej Via Domitia in Orb
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Via Domitia in Perpignan
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Via Domitia in Rimska cesta
Rimski most
Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.
Poglej Via Domitia in Rimski most
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Via Domitia in Rona
Saint-Rémy-de-Provence
Saint-Rémy-de-Provence (provansalsko Sant Romieg de Provença/Sant Roumié de Prouvènço) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Saint-Rémy-de-Provence
Sisteron
Sisteron (provansalsko Sisteron/Sisteroun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-de-Haute-Provence regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Sisteron
Susa, Piemont
Susa (latinsko: Segusio) je mesto in občina v Piemontu v Italiji.
Poglej Via Domitia in Susa, Piemont
Tarascon
Tarascon (provansalsko Tarascoun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Via Domitia in Tarascon
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Via Domitia in Toulouse
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Poglej Via Domitia in Via Aquitania
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Via Domitia in Via Augusta