Kazalo
37 odnosi: Alicante, Antoninov itinerar, Astorga, Betika, Cádiz, Domicijan, Ebro, Gaj Avgust Oktavijan, Granit, Hispanija, Iberski polotok, Konstancij Klor, Kordova, Lizbona, Lugo, Luzitanija, Miguel Primo de Rivera, Murcia, Pax Romana, Peščenjak, Pireneji, Rimska cesta, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Salamanca, Santiago de Compostela, Sevilja, Slavolok, Sredozemsko morje, Stolnica v Valenciji, Strabon, Stratigrafija, Toledo, Valencija, Via Aemilia, Via Flaminia, Vincencij Ferrer.
Alicante
Alicante je glavno mesto istoimenske province Alicante, ki ima pristanišče in je industrijsko središče.
Poglej Via Augusta in Alicante
Antoninov itinerar
Antoninov itinerar ali itinerarij (latinsko) je seznam prometnih povezav in razdalj med mesti in poštnimi postajami v rimskih provincah med vladanjem cesarja Antonina Pija.
Poglej Via Augusta in Antoninov itinerar
Astorga
Astorga je lahko: Naselje.
Poglej Via Augusta in Astorga
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Via Augusta in Betika
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Via Augusta in Cádiz
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Via Augusta in Domicijan
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Via Augusta in Ebro
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Via Augusta in Gaj Avgust Oktavijan
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Via Augusta in Granit
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Via Augusta in Hispanija
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Via Augusta in Iberski polotok
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Via Augusta in Konstancij Klor
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Via Augusta in Kordova
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Via Augusta in Lizbona
Lugo
za drug pomen glej Lugo, Italija Lugo (galicijsko; latinsko Lucus Augusti) je mesto na severozahodu Španije v avtonomni skupnosti Galicija in tudi glavno mesto province Lugo.
Poglej Via Augusta in Lugo
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Via Augusta in Luzitanija
Miguel Primo de Rivera
Miguel Primo de Rivera y Orbaneja, 2.
Poglej Via Augusta in Miguel Primo de Rivera
Murcia
Murcia (špansko: muɾθja) je mesto v jugovzhodni Španiji, glavno mesto in najbolj naseljeno mesto regije Murcia (Región de Murcia) in sedmo največje mesto v državi, kjer živi 442.573 prebivalcev (v letu 2009).
Poglej Via Augusta in Murcia
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Via Augusta in Pax Romana
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Via Augusta in Peščenjak
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Via Augusta in Pireneji
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Via Augusta in Rimska cesta
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Via Augusta in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Via Augusta in Rimsko cesarstvo
Salamanca
Položaj v Španiji Salamanca je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon v osrednji Španiji in glavno mesto istoimenske province Salamanca.
Poglej Via Augusta in Salamanca
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Via Augusta in Santiago de Compostela
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Via Augusta in Sevilja
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Via Augusta in Slavolok
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Via Augusta in Sredozemsko morje
Stolnica v Valenciji
Metropolitanska stolnica, bazilika Marijinega vnebovzetja Marije Valencijske (špansko: Iglesia Catedral-Basílica Metropolitana de la Asunción de Nuestra Señora de Valencia, valencijski: Església Catedral-Basílica Metropolitana de l'Assumpció de la Nostra Senyora de Valencia), alternativno znana kot Marijina stolnica ali stolnica v Valenciji, je župnijska rimskokatoliška cerkev v Valenciji v Španiji.
Poglej Via Augusta in Stolnica v Valenciji
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Via Augusta in Strabon
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Via Augusta in Stratigrafija
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Via Augusta in Toledo
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Via Augusta in Valencija
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Via Augusta in Via Aemilia
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Via Augusta in Via Flaminia
Vincencij Ferrer
Vincencij Ferrer (ali Fererski, tudi Ferreri) je krščanski svetnik iz katoliškega red bratov pridigarjev (dominikanec).
Poglej Via Augusta in Vincencij Ferrer