Odpri v Google MapsKazalo
73 odnosi: Alpsko smučanje, Andora, Andorra la Vella, Apnenec, Aragonija, Aragonska krona, Aragonsko kraljestvo, Ariège (departma), Aude (departma), Španija, Baskija, Baskovščina, Biskajski zaliv, Dež, Diodor Sicilski, Dirka po Španiji, Dirka po Franciji, Endemit, Eocen, Erozija, Evropa, Fizična geografija, Foix, Francija, Francoščina, Galija, Gnajs, Gorništvo, Granit, Haute-Garonne, Hautes-Pyrénées, Heraklej, Herodot, Hudournik, Iberski polotok, Jakobova pot, Katalonščina, Katalonija, Kavkaz, Kraljevina Navarra, Kreda, Krnica, Ledenik, Lignit, Lojevec, Lurd, Luzitanija, Mezozoik, Mineralni vrelec, Miocen, ... Razširi indeks (23 več) »
- Geografija Evrope
- Gorovja v Evropi
Alpsko smučanje
Alpski smučar Bariloche (Argentina) Alpsko smučanje je oblika gibanja po zasneženih površinah s pomočjo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, na katerih ima obute posebne smučarske čevlje.
Poglej Pireneji in Alpsko smučanje
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Pireneji in Andora
Andorra la Vella
Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.
Poglej Pireneji in Andorra la Vella
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Pireneji in Apnenec
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Pireneji in Aragonija
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Pireneji in Aragonska krona
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Pireneji in Aragonsko kraljestvo
Ariège (departma)
Ariège je departma v jugozahodni Franciji, v regiji Oksitanija.
Poglej Pireneji in Ariège (departma)
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Pireneji in Aude (departma)
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Pireneji in Španija
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Pireneji in Baskija
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Pireneji in Baskovščina
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Pireneji in Biskajski zaliv
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Pireneji in Dež
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Pireneji in Diodor Sicilski
Dirka po Španiji
Dirka leta 2013 Dirka po Španiji, je cestna kolesarska dirka, ki od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru.
Poglej Pireneji in Dirka po Španiji
Dirka po Franciji
dirke leta 2020 Dirka po Franciji je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Poglej Pireneji in Dirka po Franciji
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Pireneji in Endemit
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Pireneji in Eocen
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Pireneji in Erozija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pireneji in Evropa
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Pireneji in Fizična geografija
Foix
Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.
Poglej Pireneji in Foix
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pireneji in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Pireneji in Francoščina
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Pireneji in Galija
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Pireneji in Gnajs
Gorništvo
Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.
Poglej Pireneji in Gorništvo
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Pireneji in Granit
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Poglej Pireneji in Haute-Garonne
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Pireneji in Hautes-Pyrénées
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Pireneji in Heraklej
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Pireneji in Herodot
Hudournik
Save po nalivih decembra 2009 Hudoúrnik (izpeljano iz starinskega izraza za nevihto, huda uraMarko Snoj: Slovenski etimološki slovar, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6465-37-6) je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob močnih padavinah.
Poglej Pireneji in Hudournik
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Pireneji in Iberski polotok
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Pireneji in Jakobova pot
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Pireneji in Katalonščina
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Pireneji in Katalonija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Pireneji in Kavkaz
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Pireneji in Kraljevina Navarra
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Pireneji in Kreda
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Pireneji in Krnica
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Pireneji in Ledenik
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Poglej Pireneji in Lignit
Lojevec
Lójevec je magnezijev silikat hidroksid s kemijsko formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2.
Poglej Pireneji in Lojevec
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Poglej Pireneji in Lurd
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Pireneji in Luzitanija
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Pireneji in Mezozoik
Mineralni vrelec
Mineralni izviri so naravni izviri, ki proizvajajo vodo, ki vsebuje minerale ali druge raztopljene snovi, ki spremenijo njen okus ali ji dajo domnevno zdravilno vrednost.
Poglej Pireneji in Mineralni vrelec
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Pireneji in Miocen
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Pireneji in Okcitanščina
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Pireneji in Okcitanija
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Pireneji in Paleozoik
Pamplona
Pamplona () ali Iruña (črkovanjem: Iruñea) je zgodovinsko glavno mesto Navarre, v Španiji, in nekdanje kraljevine Navarre.
Poglej Pireneji in Pamplona
Pico de Aneto
Pico de Aneto je najvišja gora Pirenejev ter tretja najvišja gora v Španiji s 3404 m višine.
Poglej Pireneji in Pico de Aneto
Pirena (mitologija)
V grški mitologiji se lahko Pirena (starogrško: Πυρήνη) nanaša na: Pirena, hči kralja Bebrikija in ljubica (ali žrtev, odvisno od mita) Herakleja.
Poglej Pireneji in Pirena (mitologija)
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Pireneji in Plinij starejši
Pohodništvo
Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje.
Poglej Pireneji in Pohodništvo
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Pireneji in Predor
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Pireneji in Prelaz
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Pireneji in Premog
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Poglej Pireneji in Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Pireneji in Pyrénées-Orientales
Razmikanje morskega dna
Razmikanje morskega dna je proces, ki se zgodi na morskem dnu na srednjeoceanskem hrbtu, kjer se z vulkanskim delovanjem tvori nova oceanska skorja in se postopoma odmakne od grebena vodoravno na obe strani proti oceanskemu robu kjer spet potone v plašč.
Poglej Pireneji in Razmikanje morskega dna
Repati krkoni
Repati krkoni (znanstveno ime Caudata) so skupina dvoživk, ki obdržijo rep vse življenje (za razliko od žab).
Poglej Pireneji in Repati krkoni
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Pireneji in Sedimentne kamnine
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Pireneji in Selen
Silij Italik
Silij Italik (polno ime Tiberius Catius Silius Italicus), rimski pesnik, * 25, † 101.
Poglej Pireneji in Silij Italik
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Pireneji in Skandinavija
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Pireneji in Slap
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Pireneji in Sneg
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Pireneji in Sredozemsko morje
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Pireneji in Toulouse
Glej tudi
Geografija Evrope
Gorovja v Evropi
Prav tako znan kot Pirineji.