Odpri v Google MapsKazalo
126 odnosi: Absolutizem, Al Andaluz, Almoravidi, Andaluzija, Andora, Antoni Gaudí, Aragonija, Aragonska krona, Aragonsko kraljestvo, Španščina, Španija, Španska avtonomna skupnost, Balearski otoki, Barcelona, Baskija, Bazilika svete Družine, Barcelona, Božič, Bourboni, Camp Nou, Casa Milà, Circuit de Catalunya, Enklava in eksklava, Enrique Granados, FC Barcelona, Ferdinand II. Aragonski, Filip V. Španski, Formula 1, Francija, Francisco Franco, Frankovsko cesarstvo, Grki, Habsburžani, Iberski polotok, Ibiza, Isaac Albéniz, Izabela I. Kastiljska, Jaslice, Jaume Cabré, Joan Fuster, Joan Miró, Josep Comas i Solà, Karel II. Španski, Karel VI. Habsburški, Kartagina (občina), Katalonščina, Katalonske dežele, Kordovski kalifat, Languedoc-Roussillon, Liga prvakov, Llívia, ... Razširi indeks (76 več) »
- Avtonomne skupnosti Španije
- Katalonske dežele
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Katalonija in Absolutizem
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Katalonija in Al Andaluz
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Katalonija in Almoravidi
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Katalonija in Andaluzija
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Katalonija in Andora
Antoni Gaudí
Antoni Gaudí i Cornet, katalonski arhitekt, * 25. junij 1852, Riudoms, provinca Tarragona, Katalonija, Španija, † 7. junij 1926, Barcelona, Španija.
Poglej Katalonija in Antoni Gaudí
Aragonija
Aragonija je ena od današnih 17 avtonomnih skupnosti v Španiji in zgodovinska zibelka Aragonskega kraljestva (1035-1162) ter Aragonske krone od 12.
Poglej Katalonija in Aragonija
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Katalonija in Aragonska krona
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Katalonija in Aragonsko kraljestvo
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Katalonija in Španščina
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Katalonija in Španija
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Katalonija in Španska avtonomna skupnost
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Katalonija in Balearski otoki
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Katalonija in Barcelona
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Katalonija in Baskija
Bazilika svete Družine, Barcelona
Bazilika svete Družine, splošno znana po skrajšanem španskem imenu Sagrada Familia (uradno katalonsko Temple Expiatori de la Sagrada Família,, v dobesednem slovenskem prevodu Spokorniško svetišče svete Družine), je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, vendar še do danes ni končana.
Poglej Katalonija in Bazilika svete Družine, Barcelona
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Katalonija in Božič
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Katalonija in Bourboni
Camp Nou
Camp Nou (katalonsko Novo igrišče, pogostokrat napačno uporabljano Nou Camp) je nogometni stadion nogometnega kluba FC Barcelona.
Poglej Katalonija in Camp Nou
Casa Milà
Casa Milà Oboki pod teraso. Casa Milà, znana tudi pod nazivom La Pedrera (v katalonščini kamnolom), je stavba v Barceloni, ki je delo znanega katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja.
Poglej Katalonija in Casa Milà
Circuit de Catalunya
200px Circuit de Catalunya je dirkališče, ki leži v Montmelu, severno od Barcelone, Španija.
Poglej Katalonija in Circuit de Catalunya
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Katalonija in Enklava in eksklava
Enrique Granados
Pantaléon Enrique Costanzo Granados y Campiña, španski skladatelj in pianist, * 27. julij 1867, Lleida, Katalonija, † 24. marec 1916, Rokavski preliv.
Poglej Katalonija in Enrique Granados
FC Barcelona
FC Barcelona (orig. katalonsko Futbol Club Barcelona), običajno imenovan tudi Barça, je španski profesionalni nogometni klub s sedežem v Barceloni, ki tekmuje v La Ligi, vrhu španskega nogometa.
Poglej Katalonija in FC Barcelona
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Katalonija in Ferdinand II. Aragonski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Katalonija in Filip V. Španski
Formula 1
Formula 1 (kratica F1) je najvišji razred motošporta, kot ga označuje FIA, krovna avtomobilistična organizacija.
Poglej Katalonija in Formula 1
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Katalonija in Francija
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Poglej Katalonija in Francisco Franco
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Katalonija in Frankovsko cesarstvo
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Katalonija in Grki
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Katalonija in Habsburžani
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Katalonija in Iberski polotok
Ibiza
Pogled na mesto Ibiza iz zraka Ibiza (katalonsko Eivissa) je otok v Sredozemlju, približno 80 km stran od španske obale.
Poglej Katalonija in Ibiza
Isaac Albéniz
Isaac Manuel Francisco Albéniz, španski skladatelj in pianist, * 29. maj 1860, † 18. maj 1909.
Poglej Katalonija in Isaac Albéniz
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Katalonija in Izabela I. Kastiljska
Jaslice
Jaslice so simbolično uprizorjena ali upodobljena ponazoritev simboličnega Kristusovega rojstva.
Poglej Katalonija in Jaslice
Jaume Cabré
Jaume Cabré Fabré, katalonski španski pisatelj, scenarist, literarni kritik, predavatelj in politik, * 30. april 1947, Barcelona.
Poglej Katalonija in Jaume Cabré
Joan Fuster
Joan Fuster i Ortells, katalonski mislec, pisatelj, novinar in esejist, * 23. november 1922, Sueca, Valencijska dežela, Španija, † 21. junij 1992, Sueca.
Poglej Katalonija in Joan Fuster
Joan Miró
Joan Miró, katalonski slikar, kipar in lončar, * 20. april 1893, Barcelona, Katalonija, Španija, † 25. december 1983, Mallorca, Španija.
Poglej Katalonija in Joan Miró
Josep Comas i Solà
Josep Comas i Solà, španski (katalonski) astronom, * 19. december 1868, Barcelona, Katalonija, Španija, † 2. december 1937.
Poglej Katalonija in Josep Comas i Solà
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Katalonija in Karel II. Španski
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Katalonija in Karel VI. Habsburški
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Katalonija in Kartagina (občina)
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Katalonija in Katalonščina
Katalonske dežele
Senyera: skupni simbol vseh katalonskih dežel Katalonske dežele Katalonske dežele (katalonsko Països Catalans) je skupni izraz za dežele, v katerih se tradicionalno govori katalonski jezik oz.
Poglej Katalonija in Katalonske dežele
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Katalonija in Kordovski kalifat
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Poglej Katalonija in Languedoc-Roussillon
Liga prvakov
Liga prvakov je izraz za mednarodno tekmovanje, v katerem nastopajo prvaki posameznih športnih tekmovanj.
Poglej Katalonija in Liga prvakov
Llívia
Llívia (tudi Llivia) je mesto v regiji Cerdanya pokrajine Girona na severozahodu Katalonije v Španiji.
Poglej Katalonija in Llívia
Lluís Llach
Lluís Llach i Grande, katalonski kantavtor, * 7. maj 1948, Girona, Katalonija, Španija.
Poglej Katalonija in Lluís Llach
Majorka
Palma de Mallorca Majorka je španski otok v Sredozemskem morju s 3.640 km² in okoli milijonom prebivalcev, ki skupaj z otoki Menorca, Ibiza in drugimi spada med Balearske otoke.
Poglej Katalonija in Majorka
Manuel Vázquez Montalbán
Manuel Vázquez Montalbán (14. junij 1939, Barcelona – 18. oktober 2003, Bangkok) je bil španski pisatelj, novinar, pesnik, humorist in kritik.
Poglej Katalonija in Manuel Vázquez Montalbán
Marijino brezmadežno spočetje
Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija že od svojega spočetja obvarovana izvirnega greha in osebnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje 8. decembra.
Poglej Katalonija in Marijino brezmadežno spočetje
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Katalonija in Marijino vnebovzetje
Mercè Rodoreda
Merce Rodoreda, katalonska pisateljica, * 1908, Barcelona, † 1983, Girona.
Poglej Katalonija in Mercè Rodoreda
Neodvisnost Katalonije
Demonstranti leta 2012 Zastava Katalonije Že stoletja se želijo Katalonci odcepiti od Španije.
Poglej Katalonija in Neodvisnost Katalonije
Novo leto
koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.
Poglej Katalonija in Novo leto
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Katalonija in Okcitanščina
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Katalonija in Omajadski kalifat
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Katalonija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Pablo Picasso
Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.
Poglej Katalonija in Pablo Picasso
Park Güell
Vhod v park Güell Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po načrtih katalonskega arhitekta Antonija Gaudíja zgradili med letoma 1900 in 1914.
Poglej Katalonija in Park Güell
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Katalonija in Parlament
Pau Casals
Pau Casals i Delfilló (tudi Pablo Casals), katalonski čelist, skladatelj in dirigent, * 29. december 1876 Vendrell, Katalonija, Španija, † 22. oktober 1973, San Juan, Portoriko.
Poglej Katalonija in Pau Casals
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Katalonija in Perpignan
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Katalonija in Pireneji
Poletne olimpijske igre 1992
Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.
Poglej Katalonija in Poletne olimpijske igre 1992
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Katalonija in Pospeševalnik
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Katalonija in Praznik
Praznik dela
Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem prvega maja. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA.
Poglej Katalonija in Praznik dela
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Katalonija in Provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Katalonija in Rimsko cesarstvo
Salvador Dalí
Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.
Poglej Katalonija in Salvador Dalí
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Katalonija in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Katalonija in Sicilija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Katalonija in Srednji vek
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Katalonija in Sredozemsko morje
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Katalonija in Sredozemsko podnebje
Sveti Štefan
Sveti Štefan je krščanski svetnik.
Poglej Katalonija in Sveti Štefan
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Poglej Katalonija in Sveti Jurij
Sveti trije kralji
Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.
Poglej Katalonija in Sveti trije kralji
Svetovno prvenstvo v motociklizmu
Svetovno prvenstvo v motociklizmu je najvišji razred cestnega dirkanja z motocikli.
Poglej Katalonija in Svetovno prvenstvo v motociklizmu
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Katalonija in Tehnika
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Katalonija in Valencija
Valentinovo
Valentinovo, tudi god svetega Valentina ali praznik svetega Valentina, se praznuje vsako leto 14. februarja.
Poglej Katalonija in Valentinovo
Velika nagrada Španije
Velika nagrada Španije je dirka za Svetovno prvenstvo Formule 1, ki jo trenutno gosti dirkališče Circuit de Catalunya pri Barceloni.
Poglej Katalonija in Velika nagrada Španije
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Katalonija in Velika noč
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Katalonija in Vino
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Katalonija in Vizigoti
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Katalonija in Vlada
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Katalonija in Vsi sveti
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Katalonija in Znanost
1. januar
1.
Poglej Katalonija in 1. januar
1. maj
1.
Poglej Katalonija in 1. maj
1. november
1.
Poglej Katalonija in 1. november
11. september
11.
Poglej Katalonija in 11. september
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Katalonija in 1137
12. oktober
12.
Poglej Katalonija in 12. oktober
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Katalonija in 1359
1469
1469 (MCDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katalonija in 1469
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katalonija in 1492
15. avgust
15.
Poglej Katalonija in 15. avgust
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Katalonija in 1700
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Katalonija in 1714
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Katalonija in 19. stoletje
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Katalonija in 1931
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Katalonija in 1932
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Katalonija in 1936
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katalonija in 1939
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Katalonija in 1975
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Katalonija in 1977
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Katalonija in 1978
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Katalonija in 1979
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Katalonija in 1992
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Katalonija in 20. stoletje
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Katalonija in 2006
22. december
22.
Poglej Katalonija in 22. december
24. junij
24.
Poglej Katalonija in 24. junij
25. december
25.
Poglej Katalonija in 25. december
26. december
26.
Poglej Katalonija in 26. december
6. december
6.
Poglej Katalonija in 6. december
6. januar
6.
Poglej Katalonija in 6. januar
732
732 (DCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Katalonija in 732
8. december
8.
Poglej Katalonija in 8. december
9. avgust
9.
Poglej Katalonija in 9. avgust
Glej tudi
Avtonomne skupnosti Španije
Katalonske dežele
Prav tako znan kot Katalonci.