Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Agde, Alès, Andora, Atlantski ocean, Aude (departma), Auvergne (regija), Španija, Étang de Thau, Bakrena doba, Béziers, Bertran de Born, Bordeaux, Camargue, Canal du Midi, Carcassonne, Centralni masiv, Dolmen, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Gard, Garona, Giraut de Bornelh, Grad Montségur, Hérault (departma), Jug-Pireneji, Katari, Languedoc, Levant, Lozère (departma), Lunel, Mèze, Menhir, Montpellier, Narbonne, Nîmes, Neolitik, Okcitanija, Perpignan, Pliocen, Pont du Gard, Prekop, Provansa - Alpe - Azurna obala, Pyrénées-Orientales, Rona, Rona - Alpe, Sète, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sredozemsko morje, ... Razširi indeks (3 več) »
- Bivše regije Francije
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Languedoc-Roussillon in Agde
Alès
Panorama Alèsa Alès (nekdanji Alais) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Poglej Languedoc-Roussillon in Alès
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Languedoc-Roussillon in Andora
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Languedoc-Roussillon in Atlantski ocean
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Languedoc-Roussillon in Aude (departma)
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Poglej Languedoc-Roussillon in Auvergne (regija)
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Languedoc-Roussillon in Španija
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Poglej Languedoc-Roussillon in Étang de Thau
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Languedoc-Roussillon in Bakrena doba
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Poglej Languedoc-Roussillon in Béziers
Bertran de Born
Bertran de Born, francoski vojak in trubadur, okrog 1140, † pred 1215, opatija Dalon.
Poglej Languedoc-Roussillon in Bertran de Born
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Languedoc-Roussillon in Bordeaux
Camargue
Camargue Camargue (okcitansko/provansalsko Camarga, poslovenjeno Kamarga) je ozemlje v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi, obdano z dvema rokavoma delte Rone, vzhodno Veliko in zahodno Malo Rono, ter Sredozemskim morjem.
Poglej Languedoc-Roussillon in Camargue
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Languedoc-Roussillon in Canal du Midi
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Poglej Languedoc-Roussillon in Carcassonne
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Languedoc-Roussillon in Centralni masiv
Dolmen
Poulnabrone dolmen, grofija Clare, Irska Dolmen (tudi cromlech, anta, Hünengrab, Hunebed, quoit) je vrsta megalitske grobnice, po navadi sestavljen iz treh ali več pokonci štrlečih kamnov, podpirajočih večjo ploščato kamnito tablo.
Poglej Languedoc-Roussillon in Dolmen
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Languedoc-Roussillon in Francoska revolucija
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Languedoc-Roussillon in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Languedoc-Roussillon in Francoski departma
Gard
Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.
Poglej Languedoc-Roussillon in Gard
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Languedoc-Roussillon in Garona
Giraut de Bornelh
Giraut de Bornelh, tudi Giraut de Borneil, trubadur, * okrog 1140, † okrog 1200.
Poglej Languedoc-Roussillon in Giraut de Bornelh
Grad Montségur
Grad Montsegur (francosko Château de Montségur, languedoško Castèl de Montsegur) je trdnjava v bližini Montségurja, v departmaju Ariège na jugu Francije.
Poglej Languedoc-Roussillon in Grad Montségur
Hérault (departma)
Hérault (okcitansko Erau, oznaka 34) je francoski departma, imenovan po reki Hérault, ki teče skozenj.
Poglej Languedoc-Roussillon in Hérault (departma)
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Poglej Languedoc-Roussillon in Jug-Pireneji
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Languedoc-Roussillon in Katari
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Languedoc-Roussillon in Languedoc
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Languedoc-Roussillon in Levant
Lozère (departma)
Lozère (oznaka 48) je francoski departma, imenovan po gorskem masivu Lozère.
Poglej Languedoc-Roussillon in Lozère (departma)
Lunel
Lunel (okcitansko Lunèl) je mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Languedoc-Roussillon in Lunel
Mèze
Mèze (okcitansko Mesa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Languedoc-Roussillon in Mèze
Menhir
Menhir (francosko, iz srednje bretonščine: moški - "kamen" in hir - "dolg"), stoječi kamen, ortostat ali masseba / matseva je velik pokončno stoječ kamen.
Poglej Languedoc-Roussillon in Menhir
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Languedoc-Roussillon in Montpellier
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Languedoc-Roussillon in Narbonne
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Languedoc-Roussillon in Nîmes
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Languedoc-Roussillon in Neolitik
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Languedoc-Roussillon in Okcitanija
Perpignan
Perpignan (katalonsko Perpinyà; špansko Perpiñán, katalonsko Perpinyà) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji oz.
Poglej Languedoc-Roussillon in Perpignan
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Languedoc-Roussillon in Pliocen
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).
Poglej Languedoc-Roussillon in Pont du Gard
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Languedoc-Roussillon in Prekop
Provansa - Alpe - Azurna obala
Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.
Poglej Languedoc-Roussillon in Provansa - Alpe - Azurna obala
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Languedoc-Roussillon in Pyrénées-Orientales
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Languedoc-Roussillon in Rona
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Languedoc-Roussillon in Rona - Alpe
Sète
Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Languedoc-Roussillon in Sète
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Languedoc-Roussillon in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Languedoc-Roussillon in Srednjeevropski poletni čas
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Languedoc-Roussillon in Sredozemsko morje
Stalaktit
Stalaktiti Stalaktit je kapnik, ki raste s stropa.
Poglej Languedoc-Roussillon in Stalaktit
Suhozid
Súhozíd je gradbeni postopek, po katerem je konstrukcija izdelana iz kamnov brez kakršnega koli veziva, ki bi jih povezalo skupaj.
Poglej Languedoc-Roussillon in Suhozid
Zapornice Fonserannes
Zapornice Fonserannes (francosko: écluses de Fonserannes, les neuf écluses) so stopničaste zapornice na prekopu Canal du Midi v bližini Béziersa v Franciji.
Poglej Languedoc-Roussillon in Zapornice Fonserannes
Glej tudi
Bivše regije Francije
Prav tako znan kot Languedoc-Roussillon (bivša regija).