Odpri v Google MapsKazalo
87 odnosi: Agde, Akvitanija, Albižanska križarska vojna, Antiklinala, Apnenec, Aragonit, Arzen, Aude (reka), Étang de Thau, Béziers, Bitka pri Vouilléu, Bukev, Carcassonne, Castelnaudary, Centralni masiv, Chalabre, Chansons de geste, Chardonnay, Druga svetovna vojna, Ep, Francija, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Gnosticizem, Goba, Haute-Garonne, Hérault, Hérault (reka), Henrik II. de Montmorency, Hrast, Jelka (rod), Jesen (drevo), Kapetingi, Katari, Katarski gradovi, Klodvik I., Konkrecija, Kukavičevke, Lagrasse, Languedoc-Roussillon, Lézignan-Corbières, Limoux, Lodève, Ludvik Pobožni, Makija, Marmor, Narbonne, Narbonnska stolnica, Nîmes, ... Razširi indeks (37 več) »
- Departma Aude
Agde
Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Agde
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Aude (departma) in Akvitanija
Albižanska križarska vojna
Katarska križarska vojna ali Albižanski pohod (1209-1229) (francosko Croisade des albigeois, okcitansko Crosada dels albigeses) je bila dvajsetletna vojaška akcija, ki jo je sprožil papež Inocenc III. proti katarom v Languedocu na jugu Francije.
Poglej Aude (departma) in Albižanska križarska vojna
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Aude (departma) in Antiklinala
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Aude (departma) in Apnenec
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Aude (departma) in Aragonit
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Aude (departma) in Arzen
Aude (reka)
Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.
Poglej Aude (departma) in Aude (reka)
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Poglej Aude (departma) in Étang de Thau
Béziers
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Hérault.
Poglej Aude (departma) in Béziers
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Poglej Aude (departma) in Bitka pri Vouilléu
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Aude (departma) in Bukev
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Poglej Aude (departma) in Carcassonne
Castelnaudary
Castelnaudary (okcitansko Castèlnòu d'Arri) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Castelnaudary
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Aude (departma) in Centralni masiv
Chalabre
Chalabre (okcitansko Eissalabra) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Chalabre
Chansons de geste
Chansons de geste so francoski srednjeveški junaški epi.
Poglej Aude (departma) in Chansons de geste
Chardonnay
Chardonnay Chardonnay (slovensko tudi bela klevna) je bela sorta vinske trte in istoimensko vino.
Poglej Aude (departma) in Chardonnay
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Aude (departma) in Druga svetovna vojna
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Aude (departma) in Ep
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Aude (departma) in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Aude (departma) in Francoska revolucija
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Aude (departma) in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Aude (departma) in Francoski departma
Gnosticizem
Gnostični križ, simbol, ki ga uporabljajo mnoge gnostične ločine Gnosticízem (starogrško γνωστικός: gnōstikós - nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje) je filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj prominentno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju našega štetja.
Poglej Aude (departma) in Gnosticizem
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Aude (departma) in Goba
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Poglej Aude (departma) in Haute-Garonne
Hérault
Hérault je lahko.
Poglej Aude (departma) in Hérault
Hérault (reka)
Hérault (okcitansko Erau/Eraur) je reka v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, dolga 160 km.
Poglej Aude (departma) in Hérault (reka)
Henrik II. de Montmorency
Henrik II.
Poglej Aude (departma) in Henrik II. de Montmorency
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Aude (departma) in Hrast
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Aude (departma) in Jelka (rod)
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Poglej Aude (departma) in Jesen (drevo)
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Aude (departma) in Kapetingi
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Aude (departma) in Katari
Katarski gradovi
Katarski gradovi (francosko Châteaux cathares) je sodoben izraz, ki ga uporablja turistična industrija (po vzoru Pays Cathare – katarska dežela) za označevanje številnih srednjeveških gradov v francoski zgodovinski provinci Languedoc.
Poglej Aude (departma) in Katarski gradovi
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Aude (departma) in Klodvik I.
Konkrecija
Konkrecije na Bowling Balls Beachu (Kalifornija), ki jih je vreme izluščilo iz strmega pobočja iz kenozojškega glinovca Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta.
Poglej Aude (departma) in Konkrecija
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Aude (departma) in Kukavičevke
Lagrasse
Lagrasse (okcitansko La Grassa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Lagrasse
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Poglej Aude (departma) in Languedoc-Roussillon
Lézignan-Corbières
Lézignan-Corbières (okcitansko Lesinhan de las Corbièras) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Lézignan-Corbières
Limoux
Limoux (okcitansko Limós) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Aude (departma) in Limoux
Lodève
Lodève (okcitansko Lodeva) je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault.
Poglej Aude (departma) in Lodève
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Aude (departma) in Ludvik Pobožni
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Aude (departma) in Makija
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Aude (departma) in Marmor
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Poglej Aude (departma) in Narbonne
Narbonnska stolnica
Narbonnska stolnica ali Stolnica sv.
Poglej Aude (departma) in Narbonnska stolnica
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Aude (departma) in Nîmes
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Aude (departma) in Okcitanija
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Aude (departma) in Oppidum
Orb
Orb je 145 km dolga reka v južni Franciji.
Poglej Aude (departma) in Orb
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Aude (departma) in Orogeneza
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Aude (departma) in Ostrogoti
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Aude (departma) in Papež Inocenc III.
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Aude (departma) in Pireneji
Plamenci
Plaménci (znanstveno ime Phoenicopteriformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo edino družino Phoenicopteridae.
Poglej Aude (departma) in Plamenci
Pobrežniki
Pobréžniki (znanstveno ime Charadriiformes) so raznolik red drobnih do srednje velikih ptic.
Poglej Aude (departma) in Pobrežniki
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Poglej Aude (departma) in Prefektura (Francija)
Preslica
Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).
Poglej Aude (departma) in Preslica
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Aude (departma) in Pyrénées-Orientales
Quillan
Quillan je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Quillan
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Aude (departma) in Rimska cesta
Roland
Roland je moško osebno ime.
Poglej Aude (departma) in Roland
Samostan Fontfroide
Nekdanja cistercijanska opatija Fontefroide (francosko Abbaye Sainte-Marie de Fontfroide, okcitansko abadiá santa Maria de Fontfreja) je bila ustanovljena leta 1093 pod latinskim imenom Fons Frigidus ('hladen vodnjak') kot opatija benediktinskega reda.
Poglej Aude (departma) in Samostan Fontfroide
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Aude (departma) in Saraceni
Septimanija
Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.
Poglej Aude (departma) in Septimanija
Sigean
Sigean (okcitansko Sijan) je letoviško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.
Poglej Aude (departma) in Sigean
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Aude (departma) in Skrilavec
Slanuša
Navadna solinka ''(Salsola kali)'' Slanuše ali halofiti so rastline, ki uspevajo na slanih tleh in prenesejo oziroma potrebujejo velike koncentracije soli.
Poglej Aude (departma) in Slanuša
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Aude (departma) in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Aude (departma) in Srednjeevropski poletni čas
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Aude (departma) in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Aude (departma) in Starorimska civilizacija
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Aude (departma) in Sveti Hubert
Tarn (departma)
Tarn (oznaka 81) je francoski departma, imenovan po reki Tarn, ki teče skozenj.
Poglej Aude (departma) in Tarn (departma)
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Aude (departma) in Toulouse
Tramontana
Značilna oblika oblakov, ki jih je razpihala tramontana Tramontána je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa.
Poglej Aude (departma) in Tramontana
Trtna uš
Trtna ali trsna uš (znanstveno ime Viteus vitifoliae) je žuželka iz družine filokserid, sorodne listnim ušem.
Poglej Aude (departma) in Trtna uš
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Poglej Aude (departma) in Via Aquitania
Via Domitia
Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.
Poglej Aude (departma) in Via Domitia
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Aude (departma) in Vino
Vinograd
Vinograd jeseni Vinograd je nasad vinske trte.
Poglej Aude (departma) in Vinograd
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Aude (departma) in Vinogradništvo
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Aude (departma) in Vizigoti
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Aude (departma) in Zlato