Odpri v Google MapsKazalo
58 odnosi: Akvitanska Galija, Angoumois, Arcachon, Atlantski ocean, Španija, Baskija, Baskovščina, Berry, Biskajski zaliv, Bordeaux, Bruto domači proizvod, Cezar (naslov), Comminges, Dordogne (departma), Dordogne (reka), Estuarij, Francoščina, Francoske regije, Francoski departma, Franki, Gaj Avgust Oktavijan, Galija, Garona, Gaskonja, Gironde (departma), Gironde (estuarij), Glavno mesto, Jug-Pireneji, Karel Martel, Karolinško cesarstvo, Landes, Limousin, Loara, Lot-et-Garonne, Mavri, Nevstrija, Nova Akvitanija, Okcitanščina, Pireneji, Poitiers, Poitou-Charentes, Pyrénées-Atlantiques, Rouergue, Saintonge, Seveni, Sipina, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stoletna vojna, Toulouse, ... Razširi indeks (8 več) »
- Bivše regije Francije
- Nekdanje francoske province
- Nova Akvitanija
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Akvitanija in Akvitanska Galija
Angoumois
Angoumois je nekdanja grofija in zgodovinska provinca v zahodni Franciji s središčem v Angoulêmu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje pretežno pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente, majhen del pa departmaju Deux-Sèvres.
Poglej Akvitanija in Angoumois
Arcachon
Arcachon (gaskonjsko/okcitansko Arcaishon) je pristaniško in letoviško naselje ter občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.
Poglej Akvitanija in Arcachon
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Akvitanija in Atlantski ocean
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Akvitanija in Španija
Baskija
Báskija (baskovsko Euskal Herria, špansko País Vasco, francosko Pays basque)Larry Trask The History of Basque Routledge: 1997 je avtonomna skupnost v okviru Kraljevine Španije.
Poglej Akvitanija in Baskija
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Akvitanija in Baskovščina
Berry
Zastava province Berry Berry je pokrajina in nekdanja provinca v osrednji Franciji s sedežem v Bourgesu, ki se je v času revolucije 4. marca 1790 razdelila na novoustanovljene departmaje.
Poglej Akvitanija in Berry
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Akvitanija in Biskajski zaliv
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Akvitanija in Bordeaux
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Akvitanija in Bruto domači proizvod
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Akvitanija in Cezar (naslov)
Comminges
Grb Commingesa Zemljevid Gaskonje okoli leta 1150. Grofija Comminges je prikazana temno zeleno spodaj desno. Comminges (okcitansko Comenge) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Akvitanija in Comminges
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Poglej Akvitanija in Dordogne (departma)
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Poglej Akvitanija in Dordogne (reka)
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Akvitanija in Estuarij
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Akvitanija in Francoščina
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Akvitanija in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Akvitanija in Francoski departma
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Akvitanija in Franki
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Akvitanija in Gaj Avgust Oktavijan
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Akvitanija in Galija
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Akvitanija in Garona
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Akvitanija in Gaskonja
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Akvitanija in Gironde (departma)
Gironde (estuarij)
Zračni pogled na estuarij Gironde z rekama Dordogne (desno) in Garonno (levo). Foto: Chell Hill, 2010 Gironde (francosko Estuaire de la Gironde) je estuarij v jugozahodni Franciji, oblikovan z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa, katerih vode se naposled izlivajo v Biskajski zaliv.
Poglej Akvitanija in Gironde (estuarij)
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Akvitanija in Glavno mesto
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Poglej Akvitanija in Jug-Pireneji
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Akvitanija in Karel Martel
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Akvitanija in Karolinško cesarstvo
Landes
Landes (gaskonsko las Lanas, oznaka 40) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Poglej Akvitanija in Landes
Limousin
Limousin (okcitansko Lemosin) je bil do leta 2015 osrednja francoska regija.
Poglej Akvitanija in Limousin
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Akvitanija in Loara
Lot-et-Garonne
Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Akvitanija in Lot-et-Garonne
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Akvitanija in Mavri
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Akvitanija in Nevstrija
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Poglej Akvitanija in Nova Akvitanija
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Akvitanija in Okcitanščina
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Akvitanija in Pireneji
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Akvitanija in Poitiers
Poitou-Charentes
Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Akvitanija in Poitou-Charentes
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Poglej Akvitanija in Pyrénées-Atlantiques
Rouergue
Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.
Poglej Akvitanija in Rouergue
Saintonge
Saintonge (sentonško Saintonghe) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v Saintesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno večinsko ozemlje skupaj z ozemljem province Aunis pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Akvitanija in Saintonge
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Akvitanija in Seveni
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Akvitanija in Sipina
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Akvitanija in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Akvitanija in Srednjeevropski poletni čas
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Akvitanija in Stoletna vojna
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Akvitanija in Toulouse
Velika sipina Pyla
Zračni posnetek Sipina Pyla, dostop na sipino po stopnicah, zavarovanih z ograjo iz šibja Pogled s sipine Pyla na nanose peska pred njo v smeri proti Atlantiku Pogled na sipino s severa proti jugu Sipina Pyla ali Pilat leži v osrčju gozdnate pokrajine Landes de Gascogne (Gaskonja) in je največja ter najvišja peščena sipina v Evropi.
Poglej Akvitanija in Velika sipina Pyla
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Akvitanija in Vizigoti
1052
1052 (MLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Akvitanija in 1052
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Akvitanija in 1361
1453
1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Akvitanija in 1453
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Akvitanija in 4. stoletje
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Poglej Akvitanija in 5. stoletje
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Akvitanija in 8. stoletje
Glej tudi
Bivše regije Francije
Nekdanje francoske province
Nova Akvitanija
Prav tako znan kot Akvitanija (bivša regija).