Odpri v Google MapsKazalo
53 odnosi: Amfora, Antika, Apnenec, Argentat, Beaulieu-sur-Dordogne, Bergerac, Beynac-et-Cazenac, Bibavica, Bordeaux, Bort-les-Orgues, Bourg, Gironde, Branne, Gironde, Castillon-la-Bataille, Cère, Centralni masiv, Corrèze (departma), Dordogne (departma), Eocen, Estuarij, Fosil, Francija, Francoski departma, Galija, Garona, Gironde (departma), Gironde (estuarij), Gnajs, Gomoljika, Gozd, Granit, Isle (reka), Jura, Kreda, Libourne, Limoges, Lot (departma), Molasa, Okcitanščina, Oligocen, Périgord, Prelom (geologija), Program Človek in biosfera, Puy-de-Dôme, Reka, Saint-Cyprien, Dordogne, Sainte-Foy-la-Grande, Sarlat-la-Canéda, Seznam rek v Franciji, Skrilavec, Sljuda, ... Razširi indeks (3 več) »
- Biosferni rezervati v Franciji
- Reke v Franciji
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Poglej Dordogne (reka) in Amfora
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Dordogne (reka) in Antika
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Dordogne (reka) in Apnenec
Argentat
Argentat je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Poglej Dordogne (reka) in Argentat
Beaulieu-sur-Dordogne
Beaulieu-sur-Dordogne (dobesedno Beaulieu na Dordogni; okcitansko Bél Luéc) je občina v departmaju Corrèze regije Nova Akvitanija v osrednji Franciji.
Poglej Dordogne (reka) in Beaulieu-sur-Dordogne
Bergerac
Bergerac (okcitansko Brageirac) je kraj in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Dordogne.
Poglej Dordogne (reka) in Bergerac
Beynac-et-Cazenac
Beynac-et-Cazenac je vas v departmaju Dordogne, v regiji Nova Akvitanija, v jugozahodni Franciji.
Poglej Dordogne (reka) in Beynac-et-Cazenac
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Dordogne (reka) in Bibavica
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Dordogne (reka) in Bordeaux
Bort-les-Orgues
Bort-les-Orgues (okcitansko Bòrt) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Poglej Dordogne (reka) in Bort-les-Orgues
Bourg, Gironde
Bourg, tudi Bourg-sur-Gironde, (okcitansko Borg) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Poglej Dordogne (reka) in Bourg, Gironde
Branne, Gironde
Branne (okcitansko Brana) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Poglej Dordogne (reka) in Branne, Gironde
Castillon-la-Bataille
Castillon-la-Bataille (do 1953 Castillon-sur-Dordogne, okcitansko Castilhon de la Batalha) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Poglej Dordogne (reka) in Castillon-la-Bataille
Cère
Cère je 128 km dolga reka v jugozahodni Franciji, levi pritok Dordogne.
Poglej Dordogne (reka) in Cère
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Dordogne (reka) in Centralni masiv
Corrèze (departma)
Corrèze (oznaka 19) je departma v južni Franciji, imenovan po reki Corrèze, ki teče skozenj.
Poglej Dordogne (reka) in Corrèze (departma)
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Poglej Dordogne (reka) in Dordogne (departma)
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Dordogne (reka) in Eocen
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Dordogne (reka) in Estuarij
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Dordogne (reka) in Fosil
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Dordogne (reka) in Francija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Dordogne (reka) in Francoski departma
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Dordogne (reka) in Galija
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Dordogne (reka) in Garona
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Dordogne (reka) in Gironde (departma)
Gironde (estuarij)
Zračni pogled na estuarij Gironde z rekama Dordogne (desno) in Garonno (levo). Foto: Chell Hill, 2010 Gironde (francosko Estuaire de la Gironde) je estuarij v jugozahodni Franciji, oblikovan z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa, katerih vode se naposled izlivajo v Biskajski zaliv.
Poglej Dordogne (reka) in Gironde (estuarij)
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Dordogne (reka) in Gnajs
Gomoljika
Gomoljíke ali tartúfi so užitne podzemne gobe iz rodu Tuber (gomoljika).
Poglej Dordogne (reka) in Gomoljika
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Dordogne (reka) in Gozd
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Dordogne (reka) in Granit
Isle (reka)
Isle je 235 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok reke Dordogne.
Poglej Dordogne (reka) in Isle (reka)
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Dordogne (reka) in Jura
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Dordogne (reka) in Kreda
Libourne
Libourne Libourne (gaskonsko/okcitansko Liborna) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.
Poglej Dordogne (reka) in Libourne
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Dordogne (reka) in Limoges
Lot (departma)
Lot (oznaka 46) je francoski departma, imenovan po reki Lot, ki teče skozenj.
Poglej Dordogne (reka) in Lot (departma)
Molasa
Izraz molása se nanaša na zaporedje peščenjakov, skrilavcev in konglomeratov, ki je nastala po končani alpidski orogenezi oziroma kot kopenska ali plitva morska nahajališča pred dvigajočimi gorskimi verigami.
Poglej Dordogne (reka) in Molasa
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Dordogne (reka) in Okcitanščina
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Dordogne (reka) in Oligocen
Périgord
Grb Périgord (francosko; okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je naravna regija in nekdanja francoska provinca ukinjena med francosko revolucijo, ki približno ustreza sedanjemu departmaju Dordogne, ki zdaj tvori severni del upravne regije Nova Akvitanija.
Poglej Dordogne (reka) in Périgord
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Dordogne (reka) in Prelom (geologija)
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Dordogne (reka) in Program Človek in biosfera
Puy-de-Dôme
Puy-de-Dôme (oznaka 63) je francoski departma, imenovan po mirujočem ognjeniku Puy de Dôme (slovensko hrib - kupola).
Poglej Dordogne (reka) in Puy-de-Dôme
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Dordogne (reka) in Reka
Saint-Cyprien, Dordogne
Saint-Cyprien (okcitansko Sent Cibra) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Akvitanije.
Poglej Dordogne (reka) in Saint-Cyprien, Dordogne
Sainte-Foy-la-Grande
Sainte-Foy-la-Grande (okcitansko Senta Fe la Granda) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Poglej Dordogne (reka) in Sainte-Foy-la-Grande
Sarlat-la-Canéda
Sarlat-la-Canéda (okcitansko Sarlat e La Canedat) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Dordogne.
Poglej Dordogne (reka) in Sarlat-la-Canéda
Seznam rek v Franciji
Zemljevid glavnih francoskih rek Seznam rek v Franciji z dolžino francoskega dela ter reke v celoti.
Poglej Dordogne (reka) in Seznam rek v Franciji
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Dordogne (reka) in Skrilavec
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Dordogne (reka) in Sljuda
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Dordogne (reka) in Toulouse
Vézère
Vézère je 192 km dolga reka v jugozahodni Franciji, desni pritok reke Dordogne.
Poglej Dordogne (reka) in Vézère
Vinograd
Vinograd jeseni Vinograd je nasad vinske trte.
Poglej Dordogne (reka) in Vinograd