Kazalo
41 odnosi: Afrika, Aljaska, Alpe, Antarktika, Atlantski ocean, Avstralija, Azija, Želve, Basilosaurus, Egipt, Evropa, Fosil, Glodavci, Grščina, Grenlandija, Himalaja, Indija, Kenozoik, Kiti, Krokodili, Lavrazija, Metan, Morski psi, Nafta, Netopirji, Ocean, Ogljikov dioksid, Oligocen, Paleocen, Paleogen, Patagonija, Plazilci, Premog, Prvaki, Sesalci, Severna Amerika, Sibirija, Sredozemsko morje, Trave, Tundra, Vrečarji.
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Eocen in Afrika
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Eocen in Aljaska
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Eocen in Alpe
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Eocen in Antarktika
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Eocen in Atlantski ocean
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Eocen in Avstralija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Eocen in Azija
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Poglej Eocen in Želve
Basilosaurus
Basilosaurus (dobesedno »kraljevski kuščar«) je rod izumrlih zgodnjih kitov (Archaeoceti), ki je živel v poznem eocenu pred 40–34 milijoni let.
Poglej Eocen in Basilosaurus
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Eocen in Egipt
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Eocen in Evropa
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Eocen in Fosil
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Eocen in Glodavci
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Eocen in Grščina
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Eocen in Grenlandija
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Eocen in Himalaja
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Eocen in Indija
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Eocen in Kenozoik
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Eocen in Kiti
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Eocen in Krokodili
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Poglej Eocen in Lavrazija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Eocen in Metan
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Eocen in Morski psi
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Eocen in Nafta
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Eocen in Netopirji
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Eocen in Ocean
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Eocen in Ogljikov dioksid
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Eocen in Oligocen
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Eocen in Paleocen
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Eocen in Paleogen
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Poglej Eocen in Patagonija
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Eocen in Plazilci
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Eocen in Premog
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Eocen in Prvaki
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Eocen in Sesalci
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Eocen in Severna Amerika
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Eocen in Sibirija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Eocen in Sredozemsko morje
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Eocen in Trave
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Eocen in Tundra
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Eocen in Vrečarji