Hitreje kot brskalnik!
77 odnosi: Afrosoricida, Antarktika, Beljakovina, Carl Linnaeus, Deževni gozd, Diprotodonti, Eocen, Glodavci, Gozd, Habitat, Hipotalamus, Jež, Ježevec, Jetra, Jura, Kenguru, Kenozoik, Keratin, Kiti, Kljunaš, Kljunati ježki, Kost, Krvna žila, Krvni obtok, Lagomorfi, Led, Lihoprsti kopitarji, Lobanja, Luskavci, Maternica, Mezozoik, Mlečna žleza, Mleko, Možgani, Morje, Morske krave, Mrenarji, Netopirji, Nosorogi, Opica, Paleozoik, Parjenje, Pasavci, Perm, Plavutonožci, Plazilci, Pleistocen, Pliocen, Pravi ježi, Prvaki, ..., Ptiči, Puščava, Razred (biologija), Rilčasti skakači, Savana, Sneg, Sodoprsti kopitarji, Srce, Stepa, Stokovci, Strunarji, Toplokrvnost, Toplota, Trias, Trobčarji, Tundra, Tupaje, Višji sesalci, Voda, Vonj, Vrečarji, Vretenčarji, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zob, Zoologija, Zrak, Zveri. Razširi indeks (27 več) »
Afrosoricida
Red Afrosoricida vsebuje zlate krte iz južne Afrike in tenreke z Madagaskarja in iz celinske Afrike.
Novo!!: Sesalci in Afrosoricida · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Sesalci in Antarktika · Poglej več »
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Novo!!: Sesalci in Beljakovina · Poglej več »
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Novo!!: Sesalci in Carl Linnaeus · Poglej več »
Deževni gozd
Fatu Hivi, otočje Marquesas Deževni gozd je območje z vročim in vlažnim podnebjem, kamor še ni posegel človek.
Novo!!: Sesalci in Deževni gozd · Poglej več »
Diprotodonti
Diprotodonti (znanstveno ime Diprotodontia) je večji red, ki vsebuje približno 120 sesalcev vrečarjev vključno s kenguruji, valabiji, oposumi, koalo, vombati, in še nekateri.
Novo!!: Sesalci in Diprotodonti · Poglej več »
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Novo!!: Sesalci in Eocen · Poglej več »
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Novo!!: Sesalci in Glodavci · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Sesalci in Gozd · Poglej več »
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Novo!!: Sesalci in Habitat · Poglej več »
Hipotalamus
Rentgenski posnetek možganov z označenim hipotalamusom Hipotalamus je majhno področje na bazi možganov, nad križiščem vidnih živcev (chiasma opticum) in hipofizo; s številnimi živčnimi potmi je povezan z višjimi centri.
Novo!!: Sesalci in Hipotalamus · Poglej več »
Jež
Jež se lahko nanaša na.
Novo!!: Sesalci in Jež · Poglej več »
Ježevec
Ježevec je naselje v Občini Litija.
Novo!!: Sesalci in Ježevec · Poglej več »
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Novo!!: Sesalci in Jetra · Poglej več »
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Novo!!: Sesalci in Jura · Poglej več »
Kenguru
Kenguru je kateri koli velik vrečar iz družine Macropodidae, v katero spadajo tudi valabiji, drevesni kenguruji, valaruji, tilogali in kvoke, skupaj okrog 63 vrst.
Novo!!: Sesalci in Kenguru · Poglej več »
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Novo!!: Sesalci in Kenozoik · Poglej več »
Keratin
Keratín je vsaka iz družine beljakovin, ki tvorijo osnovno strukturo citoskeleta epitelijskih tkiv in trdnih tkiv, kot so lasje, dlake in nohti.
Novo!!: Sesalci in Keratin · Poglej več »
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Novo!!: Sesalci in Kiti · Poglej več »
Kljunaš
Kljunaš (znanstveno ime Ornithorhynchus anatinus) je delno vodni sesalec iz reda stokovcev, razširjen po vodotokih vzhodnega dela Avstralije vključno s Tasmanijo.
Novo!!: Sesalci in Kljunaš · Poglej več »
Kljunati ježki
Kljunàti jéžki (znanstveno ime Tachyglossidae) so poleg kljunašev zadnji predstavniki stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.
Novo!!: Sesalci in Kljunati ježki · Poglej več »
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Novo!!: Sesalci in Kost · Poglej več »
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Novo!!: Sesalci in Krvna žila · Poglej več »
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Novo!!: Sesalci in Krvni obtok · Poglej več »
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Novo!!: Sesalci in Lagomorfi · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Sesalci in Led · Poglej več »
Lihoprsti kopitarji
Lihoprsti kopitarji (znanstveno ime Perissodactyla) so red sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Lihoprsti kopitarji · Poglej več »
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Novo!!: Sesalci in Lobanja · Poglej več »
Luskavci
Indijski luskavec. Luskavci (znanstveno ime Pholidota) so red sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Luskavci · Poglej več »
Maternica
Máternica (latinsko Uterus, grško Metra ali Hystera) je del ženskih spolnih organov.
Novo!!: Sesalci in Maternica · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Sesalci in Mezozoik · Poglej več »
Mlečna žleza
Mléčna žléza (latinsko glandula mammaria) je sestavljena cevastomešičkasta žleza v dojki.
Novo!!: Sesalci in Mlečna žleza · Poglej več »
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Mleko · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Sesalci in Možgani · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Sesalci in Morje · Poglej več »
Morske krave
Morske krave (znanstveno ime Sirenia) so red rastlinojedih vodnih sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Morske krave · Poglej več »
Mrenarji
Mrenarji ali leteči lemurji (znanstveno ime Dermoptera) so red sesalcev, za katere je značilna jadralna opna, kožna mrena, razpeta med vratom, konicami vseh štirih nog in konico repa.
Novo!!: Sesalci in Mrenarji · Poglej več »
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Netopirji · Poglej več »
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Novo!!: Sesalci in Nosorogi · Poglej več »
Opica
Človeku podobne opice kot so gorile in orangutani ter giboni.
Novo!!: Sesalci in Opica · Poglej več »
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Novo!!: Sesalci in Paleozoik · Poglej več »
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Novo!!: Sesalci in Parjenje · Poglej več »
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Novo!!: Sesalci in Pasavci · Poglej več »
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Novo!!: Sesalci in Perm · Poglej več »
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Novo!!: Sesalci in Plavutonožci · Poglej več »
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Novo!!: Sesalci in Plazilci · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Sesalci in Pleistocen · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Sesalci in Pliocen · Poglej več »
Pravi ježi
Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu iz reda reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.) in družine ježev (Erinaceidae).
Novo!!: Sesalci in Pravi ježi · Poglej več »
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Novo!!: Sesalci in Prvaki · Poglej več »
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Novo!!: Sesalci in Ptiči · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Sesalci in Puščava · Poglej več »
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Novo!!: Sesalci in Razred (biologija) · Poglej več »
Rilčasti skakači
Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.
Novo!!: Sesalci in Rilčasti skakači · Poglej več »
Savana
Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora.
Novo!!: Sesalci in Savana · Poglej več »
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Novo!!: Sesalci in Sneg · Poglej več »
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Novo!!: Sesalci in Sodoprsti kopitarji · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: Sesalci in Srce · Poglej več »
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Novo!!: Sesalci in Stepa · Poglej več »
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Novo!!: Sesalci in Stokovci · Poglej več »
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Novo!!: Sesalci in Strunarji · Poglej več »
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Novo!!: Sesalci in Toplokrvnost · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Sesalci in Toplota · Poglej več »
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Novo!!: Sesalci in Trias · Poglej več »
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Novo!!: Sesalci in Trobčarji · Poglej več »
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Novo!!: Sesalci in Tundra · Poglej več »
Tupaje
Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.
Novo!!: Sesalci in Tupaje · Poglej več »
Višji sesalci
Višji sesalci so podrazred sesalcev.
Novo!!: Sesalci in Višji sesalci · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Sesalci in Voda · Poglej več »
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Novo!!: Sesalci in Vonj · Poglej več »
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Novo!!: Sesalci in Vrečarji · Poglej več »
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Novo!!: Sesalci in Vretenčarji · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Sesalci in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Novo!!: Sesalci in Zob · Poglej več »
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Novo!!: Sesalci in Zoologija · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Sesalci in Zrak · Poglej več »
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Novo!!: Sesalci in Zveri · Poglej več »
