Kazalo
52 odnosi: Aljaska, Avstralopitek, Azija, Celina, Charles Lyell, Ekvator, Epoha, Evolucija človeka, Evrazija, Evropa, Filologija, Geološka časovna lestvica, Glodavci, Homo erectus, Homo habilis, Jeleni, Kenguru, Kenozoik, Koati, Kreda, Krokodili, Lenivci, Mastodon, Mehkužci, Miocen, Morje, Neogen, Nizozemska, Nosorogi, Ocean Tetida, Panamska ožina, Paratetida, Pasavci, Physical Review Letters, Pleistocen, Puščava, Savana, Sloni, Slovenija, Spektralna razvrstitev zvezd, Sredozemsko morje, Stokovci, Stratigrafija, Supernova, Tundra, Velblod, Velika Britanija, Vombati, Vrečarji, Zemlja, ... Razširi indeks (2 več) »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Pliocen in Aljaska
Avstralopitek
Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.
Poglej Pliocen in Avstralopitek
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Pliocen in Azija
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Pliocen in Celina
Charles Lyell
Sir Charles Lyell, prvi baronet, Kt, FRS, britanski pravnik in geolog, * 14. november 1797, Kinnordy, Forfarshire, Škotska, † 22. februar 1875, London, Anglija.
Poglej Pliocen in Charles Lyell
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Pliocen in Ekvator
Epoha
Epoha je lahko.
Poglej Pliocen in Epoha
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Pliocen in Evolucija človeka
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Pliocen in Evrazija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pliocen in Evropa
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Pliocen in Filologija
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Pliocen in Geološka časovna lestvica
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Pliocen in Glodavci
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Pliocen in Homo erectus
Homo habilis
Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.
Poglej Pliocen in Homo habilis
Jeleni
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.
Poglej Pliocen in Jeleni
Kenguru
Kenguru je kateri koli velik vrečar iz družine Macropodidae, v katero spadajo tudi valabiji, drevesni kenguruji, valaruji, tilogali in kvoke, skupaj okrog 63 vrst.
Poglej Pliocen in Kenguru
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Pliocen in Kenozoik
Koati
Koati ali nosati medved (znanstveno ime Nasua nasua) je rakunu podobna žival.
Poglej Pliocen in Koati
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Pliocen in Kreda
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Pliocen in Krokodili
Lenivci
Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.
Poglej Pliocen in Lenivci
Mastodon
Mastodoni (znanstveno ime Mammut) so člani izumrlega rodu mammut iz reda trobčarjev.
Poglej Pliocen in Mastodon
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Pliocen in Mehkužci
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Pliocen in Miocen
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Pliocen in Morje
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Pliocen in Neogen
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Pliocen in Nizozemska
Nosorogi
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let.
Poglej Pliocen in Nosorogi
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Pliocen in Ocean Tetida
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Pliocen in Panamska ožina
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Pliocen in Paratetida
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Pliocen in Pasavci
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Pliocen in Physical Review Letters
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pliocen in Pleistocen
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Pliocen in Puščava
Savana
Savana je mešan gozdno travniški ekosistem z značilnimi drevesi, ki so dovolj na široko razporejena tako, da krošnja ne zapira prostora.
Poglej Pliocen in Savana
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Pliocen in Sloni
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Pliocen in Slovenija
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Pliocen in Spektralna razvrstitev zvezd
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Pliocen in Sredozemsko morje
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Poglej Pliocen in Stokovci
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Pliocen in Stratigrafija
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Pliocen in Supernova
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Pliocen in Tundra
Velblod
Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).
Poglej Pliocen in Velblod
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Pliocen in Velika Britanija
Vombati
Vombati (znanstveno ime Vombatidae) so družina iz podrazreda vrečarjev, ki so v ožjem sorodstvu s koalami.
Poglej Pliocen in Vombati
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Pliocen in Vrečarji
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Pliocen in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Pliocen in Zemljepisna širina
Zoofag
Zoofag (iz grških besed φαγειν (fagein) - »jesti« in ζῷον (zoon) - »žival«) je žival, ki se prehranjuje z drugo živaljo ali njenim delom.
Poglej Pliocen in Zoofag