Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Evropa

Index Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

229 odnosi: Abhazija, Afrika, Albanija, Alderney, Amsterdam, Anatolija, Andora, Andorra la Vella, Angleži, Ankara, Arabci, Arktični ocean, Armenija, Aruba, Atene, Atlantski ocean, Avstrija, Azerbajdžan, Azija, Azori, Španci, Španija, Švedska, Švica, Češka, Črna gora, Črno morje, Baku, Balkan, Barcelona, BBC, Belgija, Belorusija, Beograd, Berlin, Bern, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Bospor, Bratislava, Bruselj, Bruselj (občina), Budimpešta, Bukarešta, Bukev, Carigrad, Centralna obveščevalna agencija, Ciper, Danska, Dardanele, ..., De iure - de facto, Douglas (Otok Man), Druga svetovna vojna, Dublin, Dunaj, Enklava in eksklava, Erevan, Estonija, Evrazija, Evropejci, Evropska unija, Evropsko poveljstvo ZDA, Fašizem, Finska, Francija, Francoska revolucija, Francozi, Franki, Germani, Gibanje neuvrščenih, Gibraltar, Glavno mesto, Gorovje, Gorski Karabah, Grčija, Grb, Grki, Gruzija, Guernsey, Haag, Helsinki, Hiša evropske zgodovine, Hrast, Hrvaška, Imperializem, Irska, Islam, Islandija, Italija, Italijani, Japonska, Jersey, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Južna Evropa, Južna Osetija, Kanalski otoki, Karel Veliki, Karibi, Kaspijsko jezero, Kavkaz, Kazahstan, København, Kišinjev, Kijev, Kosovo, Krščanstvo, Kronske odvisnosti, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Lizbona, Ljubljana, London, Ludvik XIV. Francoski, Luksemburg, Luksemburg (mesto), Madžarska, Madeira, Madrid, Malta, Man, Milano, Minsk, Moldavija, Monako, Moskva, Nacionalsocializem, Nahičevan, Napoleon Bonaparte, Naravoslovje, NATO, Nemčija, Nemci, Nikozija, Nizozemci, Nizozemska, Norveška, Nursultan, Oceanija, Oktobrska revolucija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Oslo, Otok, Pariz, Podgorica, Poldnevnik, Poljska, Portugalska, Porurje, Praga, Priština, Pridnestrska republika, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Rdeči križ, Reformacija, Reka, Reykjavik, Riga, Rim, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Romunija, Rusija, San Marino, San Marino (mesto), Sankt Peterburg, Sarajevo, Sark, Severna Evropa, Severna Makedonija, Severni Ciper, Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini, Seznam držav po prebivalstvu, Sibirija, Sklad Združenih narodov za otroke, Skopje, Slovaška, Slovani, Slovenija, Sofija, Srbija, Srednja Evropa, Srednji vek, Sredozemsko morje, Stepa, Stepanakert, Stockholm, Svet Evrope, Sveto rimsko cesarstvo, Svetovna banka, Svetovna turistična organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija, SZ, Tajga, Talin, Tbilisi, Tirana, Tiraspol, Tretji rajh, Tundra, Turčija, Ukrajina, Univerzalni koordinirani čas, Ural (reka), Uralsko gorovje, UTC+06:00, Vaduz, Valletta, Varšava, Varšavski pakt, Vatikan, Vilna, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, Vojska odrešitve, Vzhodna Evropa, Zagreb, Zahodna Evropa, Zalivski tok, Zastava, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1 E13 m², 16. stoletje, 19. stoletje, 2017, 9. stoletje. Razširi indeks (179 več) »

Abhazija

Abkhazia Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazia) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.

Novo!!: Evropa in Abhazija · Poglej več »

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Novo!!: Evropa in Afrika · Poglej več »

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'dežela orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Albanija · Poglej več »

Alderney

Alderney (Âorgny ali Aoeur'gny ali Aur'gny ali Aurni) je najsevernejši izmed Kanalskih otokov.

Novo!!: Evropa in Alderney · Poglej več »

Amsterdam

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.

Novo!!: Evropa in Amsterdam · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Evropa in Anatolija · Poglej več »

Andora

Kneževina Andora je neodvisna država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.

Novo!!: Evropa in Andora · Poglej več »

Andorra la Vella

Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.

Novo!!: Evropa in Andorra la Vella · Poglej več »

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Evropa in Angleži · Poglej več »

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Novo!!: Evropa in Ankara · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Evropa in Arabci · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Evropa in Arktični ocean · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Novo!!: Evropa in Armenija · Poglej več »

Aruba

Arúba je otok v Karibskem morju, le malo severno od venezuelskega polotoka Paraguaná, in je del Kraljevine Nizozemske.

Novo!!: Evropa in Aruba · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Evropa in Atene · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Evropa in Atlantski ocean · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Evropa in Avstrija · Poglej več »

Azerbajdžan

Azerbajdžan, uradno Republika Azerbajdžan (azersko Azərbaycan ali Азәрбајҹан), je država v Zakavkazju, ki na severozahodu meji na Gruzijo, na severu na Rusijo, na vzhodu na Kaspijsko jezero, na jugu na Iran, ter na zahodu na Armenijo, na katero na severu meji tudi azerbajdžanska eksklava Nahičevan, ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika Turčije.

Novo!!: Evropa in Azerbajdžan · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Evropa in Azija · Poglej več »

Azori

Azori (portugalsko Açores), uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (skupaj z Madeiro (Região Autónoma da Madeira). Azori so arhipelag, sestavljen iz devetih vulkanskih otokov v severnem Atlantskem oceanu, približno 1360 km zahodno od celinske Portugalske, približno 1643 km zahodno od Lizbone, približno 1507 km severozahodno od Maroka in približno 1925 km jugovzhodno od Nove Fundlandije v Kanadi. Glavne gospodarske panoge so kmetijstvo, mlekarstvo, živinoreja, ribištvo in turizem, ki postaja glavna storitvena dejavnost v regiji. Poleg tega vlada Azorov zaposluje velik odstotek prebivalstva neposredno ali posredno v sektorju storitev in terciarnega sektorja. Glavno mesto Azorov je Ponta Delgada. Azore sestavlja devet glavnih otokov in tri manjše skupine otočkov. To so Flores in Corvo na zahodu, Graciosa, Terceira, São Jorge, Pico in Faial v centru, São Miguel, Santa Maria in greben Formigas na vzhodu. Raztezajo se več kot 600 km in ležijo v smeri severozahod-jugovzhod. Vsi otoki so vulkanskega izvora, čeprav nekateri, kot je Santa Maria, niso imeli zapisane dejavnosti, odkar so bili otoki naseljeni. Montanha do Pico, na otoku Pico, je najvišja točka na Portugalskem, z 2351 m. Če se meri od njegove baze na dnu oceana do vrha visoko nad površino Atlantika, so Azori pravzaprav nekatere najvišje gore na planetu. Podnebje na Azorih je za tako severno lokacijo zelo blago, na katero vplivajo oddaljenost od celin in Zalivski tok. Zaradi vpliva morja so temperature med letom blage. Dnevne temperature običajno nihajo med 16 ° C (61 ° F) in 25 ° C (77 ° F), odvisno od letnega časa. Temperature več kot 30 ° C ali pod 3 ° C v večjih središčih niso znane. Prav tako je na splošno mokro in oblačno. Kultura, narečje, kulinarika in tradicija Azorov se zelo razlikuje, saj so bili nekoč nenaseljeni in oddaljeni otoki naseljeni občasno v obdobju dveh stoletij.

Novo!!: Evropa in Azori · Poglej več »

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Novo!!: Evropa in Španci · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Evropa in Španija · Poglej več »

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Novo!!: Evropa in Švedska · Poglej več »

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi.

Novo!!: Evropa in Švica · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Evropa in Češka · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: Evropa in Črna gora · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje (rusko Чёрное море, ukrajinsko Чорне море, turško Karadeniz, romunsko Marea Neagră, bolgarsko Черно море) je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Evropa in Črno morje · Poglej več »

Baku

Baku (azerbajdžansko Bakı; tudi Baky ali Baki;perzijsko: tudi بادکوبه /Badkube ali باراکا \Baraca; armensko Պակովան/Pakovan) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.

Novo!!: Evropa in Baku · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Evropa in Balkan · Poglej več »

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Novo!!: Evropa in Barcelona · Poglej več »

BBC

British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.

Novo!!: Evropa in BBC · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Belgija · Poglej več »

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Novo!!: Evropa in Belorusija · Poglej več »

Beograd

Béograd (staro slovensko Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,2 milijona ljudi (samo mesto).

Novo!!: Evropa in Beograd · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Evropa in Berlin · Poglej več »

Bern

Bern (retoromansko Berna, bernsko Bärn) je upravno glavno mesto Švice od leta 1848, četrto najbolj naseljeno mesto v državi, ki šteje okoli 133 920 prebivalcev in obenem tudi glavno mesto kantona Bern.

Novo!!: Evropa in Bern · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Bolgarija · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Evropa in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Bospor

Bospor (/ ˈbɒspərəs /) (starogrško Βόσπορος Bosporos; turško İstanbul Boğazı - Istanbulski preliv) je ozka, naravna vrzel in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Novo!!: Evropa in Bospor · Poglej več »

Bratislava

Bratislava (madžarsko Pozsony, nemško Pressburg, po starem pravopisu Preßburg) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (uradno 440.000, dejansko pa ocenjeno na 660.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost države relativno majhna prestolnica, ker je ima to vlogo le malo časa.

Novo!!: Evropa in Bratislava · Poglej več »

Bruselj

Bruselj, uradno Regija Bruselj glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in Evropske unije.

Novo!!: Evropa in Bruselj · Poglej več »

Bruselj (občina)

Bruselj (ali Bruxelles-Ville, ali Brussel-Stad) je občina v Belgiji, največja od 19 občin, ki sestavljajo regijo Bruselj.

Novo!!: Evropa in Bruselj (občina) · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija Glavno mesto, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2, 5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa okoli 3,3 miljona ljudi, kar jo uvršča med največja srednjevropska mesta.

Novo!!: Evropa in Budimpešta · Poglej več »

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Novo!!: Evropa in Bukarešta · Poglej več »

Bukev

Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.

Novo!!: Evropa in Bukev · Poglej več »

Carigrad

Carigrad (turško: İstanbul), v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Evropa in Carigrad · Poglej več »

Centralna obveščevalna agencija

Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.

Novo!!: Evropa in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Novo!!: Evropa in Ciper · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Evropa in Danska · Poglej več »

Dardanele

Dardanele Dardanéle (turško Çanakkale Boğazı) so približno 65 km dolga, od 1,3 do 6 km široka in v povprečju 50 m globoka morska ožina, ki ločuje evropski del Turčije (polotok Galipoli) od maloazijskega in povezuje Marmarsko morje z Egejskim.

Novo!!: Evropa in Dardanele · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Novo!!: Evropa in De iure - de facto · Poglej več »

Douglas (Otok Man)

Douglas (mansko Doolish) je glavno mesto in največje naselje Otoka Mana.

Novo!!: Evropa in Douglas (Otok Man) · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Evropa in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dublin

Dublin (irsko Baile Átha Cliath) je največje mesto in glavno mesto Republike Irske na vzhodni obali otoka ob širokem ustju reke Liffey.

Novo!!: Evropa in Dublin · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih - glej spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Evropa in Dunaj · Poglej več »

Enklava in eksklava

D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.

Novo!!: Evropa in Enklava in eksklava · Poglej več »

Erevan

Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras. Skozi mesto teče reka Hrazdan, ki je vrezala sotesko in zato ni opazna. Središče mesta je na njenem levem bregu. Nadmorska višina spodnjih delov mesta je 900 m in se dvigne vse do 1200 m.

Novo!!: Evropa in Erevan · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Novo!!: Evropa in Estonija · Poglej več »

Evrazija

Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.

Novo!!: Evropa in Evrazija · Poglej več »

Evropejci

Evropejci so prebivalci Evrope, pod katero se običajno štejejo naslednje države: Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San Marino, Slovaška, Slovenija, Srbija in Črna gora, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Vatikan in Združeno kraljestvo, V Evropi živi 700.990.000 ljudi, od katerih je 456.953.258 prebivalcev Evropske unije.

Novo!!: Evropa in Evropejci · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Evropa in Evropska unija · Poglej več »

Evropsko poveljstvo ZDA

Evropsko poveljstvo Združenih držav (angleško United States European Command; kratica USEUCOM) je poveljstvo, ki usmerja in vodi vse ameriške oborožene sile v Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu (93 držav).

Novo!!: Evropa in Evropsko poveljstvo ZDA · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Evropa in Fašizem · Poglej več »

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Novo!!: Evropa in Finska · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Evropa in Francija · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Evropa in Francoska revolucija · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Evropa in Francozi · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Evropa in Franki · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Novo!!: Evropa in Germani · Poglej več »

Gibanje neuvrščenih

Države opazovalke Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav.

Novo!!: Evropa in Gibanje neuvrščenih · Poglej več »

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Evropa in Gibraltar · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Novo!!: Evropa in Glavno mesto · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorovje je skupina gora, ki jih obkrožajo ravnine oz.

Novo!!: Evropa in Gorovje · Poglej več »

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je sporno ozemlje na območju Kavkaza, ki si ga lastita Armenija in Azerbajdžan.

Novo!!: Evropa in Gorski Karabah · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Grčija · Poglej več »

Grb

Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji simbolna podoba, ki predstavlja določeno osebo (družino, rodbino) in jo ta oseba uporablja na različne načine.

Novo!!: Evropa in Grb · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Evropa in Grki · Poglej več »

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je obmorska država v Vzhodni Evropi,International Geographic Encyclopaedia and Atlas. Springer, 11/24/1979, 273Evropski parlament,, 07/17/2014: "...pursuant to Article 49 of the Treaty on European Union, Georgia, Moldova and Ukraine – like any other European state – have a European perspective and may apply to become members of the Union..." ob severovzhodni obali Črnega morja.

Novo!!: Evropa in Gruzija · Poglej več »

Guernsey

Bailiwick of Guernsey je otok ob obali Francije, ki spada pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.

Novo!!: Evropa in Guernsey · Poglej več »

Haag

247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Novo!!: Evropa in Haag · Poglej več »

Helsinki

Helsinki Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.

Novo!!: Evropa in Helsinki · Poglej več »

Hiša evropske zgodovine

Hiša evropske zgodovine je muzej o zgodovini evropske celine.

Novo!!: Evropa in Hiša evropske zgodovine · Poglej več »

Hrast

Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.

Novo!!: Evropa in Hrast · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimskokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.

Novo!!: Evropa in Hrvaška · Poglej več »

Imperializem

Kitajske. Imperializem (lat. imperialis.

Novo!!: Evropa in Imperializem · Poglej več »

Irska

Irska (uradno Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Evropa in Irska · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Evropa in Islam · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Evropa in Islandija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Evropa in Italija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Evropa in Italijani · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nippon ali Nihon, formalno 日本国 Nippon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Evropa in Japonska · Poglej več »

Jersey

Bailiwick of Jersey je otok ob obali Francije, ki spada pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.

Novo!!: Evropa in Jersey · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Evropa in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Južna Evropa

Južna Evropa je podregija Evrope.

Novo!!: Evropa in Južna Evropa · Poglej več »

Južna Osetija

Južna Osetija (Samhreti Oseti)) je država mednarodno priznana od Rusije, Nikaragve, Venezuele in Republike Abhazije in Transnistrije. Republika Južna Osetija je de facto neodvisna republika. Njeni suvereni deli pa segajo na ozemlje območij sosednje Republike Gruzije Rača-Lečhumi-Kvemo Svaneti, Imereti in Mcheta-Mtianeti. Na severu meji na rusko republiko Severno Osetijo-Alanijo. Čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in jo izborila v vojni z Gruzijo, je uradno ne priznava nobena država članica NATA in EU. Priznavajo jo edino Rusija, Nikaragva, Venezuela, Republika Abhazija in Transnistrija. Gruzija Severni Osetiji odreka ozemeljsko celovitost; gruzijska vlada jo kliče s starinskim imenom Samačablo ali v zadnjem času Činvalska regija (po glavnem mestu republike). Gruzija Rusiji očita, da ves čas vojaško pomaga Južni Osetiji ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu. V juniju 2004 je južnoosetijski predsednik med obiskom v Moskvi tudi formalno zaprosil za priznanje republike in njeno vključitev v Rusko federacijo.

Novo!!: Evropa in Južna Osetija · Poglej več »

Kanalski otoki

Glavni Kanalski otoki Rokavski preliv z otokoma Jersey in Guernsey Prelívski otóki ali Kanálski otóki (angleško Channel Islands) so skupina britanskih otokov ob francoski obali Normandije v Rokavskem prelivu, zahodno od polotoka Cotentin.

Novo!!: Evropa in Kanalski otoki · Poglej več »

Karel Veliki

Karel veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Evropa in Karel Veliki · Poglej več »

Karibi

Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (ali Caraïben; Caraïbe ali pogosteje Antilles) so regija Amerik, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.

Novo!!: Evropa in Karibi · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Novo!!: Evropa in Kaspijsko jezero · Poglej več »

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Novo!!: Evropa in Kavkaz · Poglej več »

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Novo!!: Evropa in Kazahstan · Poglej več »

København

København (tudi Kopenhagen ali Kodanj) je glavno mesto Danske in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija (Sjælland).

Novo!!: Evropa in København · Poglej več »

Kišinjev

Kišinjev ali Kišinjov (moldavsko Chișinău, /Kišinjov) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.

Novo!!: Evropa in Kišinjev · Poglej več »

Kijev

Kijev (ukrajinsko Київ, Kijiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Novo!!: Evropa in Kijev · Poglej več »

Kosovo

Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Kosovo · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Evropa in Krščanstvo · Poglej več »

Kronske odvisnosti

Britanskem otočju Kronske odvisnosti so neposredne posesti britanske krone (v nasprotju z Britanskimi čezmorskimi ozemlji, ki so odvisna ozemlja Združenega kraljestva).

Novo!!: Evropa in Kronske odvisnosti · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika v severovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Latvija · Poglej več »

Lihtenštajn

Kneževina Lihtenštajn (tudi Liechtenstein, nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo na vzhodu.

Novo!!: Evropa in Lihtenštajn · Poglej več »

Litva

za druge pomene glej Litva (reka)(nem. Leitha) Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država na baltskem območju Evrope.

Novo!!: Evropa in Litva · Poglej več »

Lizbona

Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.

Novo!!: Evropa in Lizbona · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: Evropa in Ljubljana · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Evropa in London · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Evropa in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je majhna celinska država v Zahodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Luksemburg · Poglej več »

Luksemburg (mesto)

Občina Luxembourg (oranžno) v kantonu Luxembourg (rdeče) Panorama mesta Luxembourg Luksemburg, imenovan tudi Luksemburško mesto je komuna s statusom mesta in glavno mesto Velikega vojvodstva Luksemburga.

Novo!!: Evropa in Luksemburg (mesto) · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Evropa in Madžarska · Poglej več »

Madeira

Otočje Madeira Madeira je otok, ki leži tisoč kilometrov od Lizbone, sredi oceana, na poti proti Ameriki in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.

Novo!!: Evropa in Madeira · Poglej več »

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Novo!!: Evropa in Madrid · Poglej več »

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Novo!!: Evropa in Malta · Poglej več »

Man

Otok Man (manško Ellan Vannin) je otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.

Novo!!: Evropa in Man · Poglej več »

Milano

Milano (italijansko Milano), je drugo najbolj naseljeno mesto v Italiji in glavno mesto pokrajine Lombardije.

Novo!!: Evropa in Milano · Poglej več »

Minsk

Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije, tudi upravno središče Minske voblašči.

Novo!!: Evropa in Minsk · Poglej več »

Moldavija

za druge pomene glej Moldavija (romunska zgodovinska pokrajina) (med Karpati in Prutom) Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Evropa in Moldavija · Poglej več »

Monako

Kneževina Monako (tudi samo Monako, ali v krajevnem narečju Munegu) je druga najmanjša država na svetu.

Novo!!: Evropa in Monako · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji.

Novo!!: Evropa in Moskva · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Novo!!: Evropa in Nacionalsocializem · Poglej več »

Nahičevan

Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.

Novo!!: Evropa in Nahičevan · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Novo!!: Evropa in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Novo!!: Evropa in Naravoslovje · Poglej več »

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Novo!!: Evropa in NATO · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Evropa in Nemčija · Poglej več »

Nemci

Glej tudi Nemec (priimek) Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Evropa in Nemci · Poglej več »

Nikozija

Nikózija (grško Λευκωσία Lefkosía, turško Lefkoşa, Lefkóša) je glavno mesto Cipra.

Novo!!: Evropa in Nikozija · Poglej več »

Nizozemci

Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.

Novo!!: Evropa in Nizozemci · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Evropa in Nizozemska · Poglej več »

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Novo!!: Evropa in Norveška · Poglej več »

Nursultan

Nursultan (kazaško Нұр-Сұлтан, prej Astana, Астана) je glavno mesto Kazahstana in drugo največje mesto v državi.

Novo!!: Evropa in Nursultan · Poglej več »

Oceanija

Zemljevid '''Oceanije'''. Oceanija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.

Novo!!: Evropa in Oceanija · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči od 24.

Novo!!: Evropa in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je mednarodna organizacija za varnost.

Novo!!: Evropa in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Evropa in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: Evropa in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Oslo

je glavno mesto Norveške.

Novo!!: Evropa in Oslo · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Evropa in Otok · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Evropa in Pariz · Poglej več »

Podgorica

Podgorica (črnogorska cirilica in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.

Novo!!: Evropa in Podgorica · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: Evropa in Poldnevnik · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Evropa in Poljska · Poglej več »

Portugalska

Portugalska je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku.

Novo!!: Evropa in Portugalska · Poglej več »

Porurje

Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju-Vestfaliji v Nemčiji.

Novo!!: Evropa in Porurje · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in je z okoli 1,3 milijona prebivalcev (2004) največje mesto na Češkem.

Novo!!: Evropa in Praga · Poglej več »

Priština

Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.

Novo!!: Evropa in Priština · Poglej več »

Pridnestrska republika

Pridnestrska republika (uradno Pridnestrska moldavska republika; znana tudi kot Pridnestrje, Transnistrija) je odcepljena republika v okviru mednarodno priznanih meja Moldavije.

Novo!!: Evropa in Pridnestrska republika · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Evropa in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Novo!!: Evropa in Razsvetljenstvo · Poglej več »

Rdeči križ

Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.

Novo!!: Evropa in Rdeči križ · Poglej več »

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Novo!!: Evropa in Reformacija · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Evropa in Reka · Poglej več »

Reykjavik

Reykjavik je glavno mesto Islandije, z okrog 120.000 prebivalci njeno največje mesto in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu.

Novo!!: Evropa in Reykjavik · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 632.614 prebivalcev (2019), kar je tretjina prebivalstva države.

Novo!!: Evropa in Riga · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim, ter istočasno metropolitanske občine Rim.

Novo!!: Evropa in Rim · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo je bila antična država rimske civilizacije, ki je pol tisočletja obvladovala celotno Sredozemlje in Zahodno Evropo.

Novo!!: Evropa in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Evropa in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Romunija

Romunija (romusko România) je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Evropa in Romunija · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Evropa in Rusija · Poglej več »

San Marino

Republika San Marino (italijansko: Repubblica di San Marino), je ena od najmanjših držav na svetu.

Novo!!: Evropa in San Marino · Poglej več »

San Marino (mesto)

San Marino je glavno mesto države San Marino.

Novo!!: Evropa in San Marino (mesto) · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko: Санкт-Петербу́рг, tr. Sankt-Peterburg, IPA: (O tej zvočni sliki)), prej znan kot Petrograd (Петроград) (1914–1924), nato Leningrad (Ленинград), (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Novo!!: Evropa in Sankt Peterburg · Poglej več »

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu.

Novo!!: Evropa in Sarajevo · Poglej več »

Sark

Sark (sarško Sèr ali Cerq) je eden od Kanalskih otokov, ki ležijo na jugozahodu Rokavskega preliva pred obalo Normandije.

Novo!!: Evropa in Sark · Poglej več »

Severna Evropa

Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna Evropa je severni del evropske celine.

Novo!!: Evropa in Severna Evropa · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Novo!!: Evropa in Severna Makedonija · Poglej več »

Severni Ciper

Turška republika Severni Ciper (turško Kuzey Kıbrıs Türk Cumhuriyeti; pogovorno Severni Ciper) je de facto neodvisna republika, ki se nahaja na severu ciprskega otoka.

Novo!!: Evropa in Severni Ciper · Poglej več »

Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini

300px Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini vsebuje 232 držav razporejenih po velikosti njihovega ozemlja.

Novo!!: Evropa in Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini · Poglej več »

Seznam držav po prebivalstvu

Porazdelitev števila svetovnega prebivalstva To je seznam držav sveta, urejenih po številu prebivalcev.

Novo!!: Evropa in Seznam držav po prebivalstvu · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (- Sibír; sibir v jeziku Tatarov pomeni »speča dežela«) je prostrano območje Rusije (okoli 75 % vse površine) in severnega Kazahstana, ki pokriva skoraj celotno Severno Azijo.

Novo!!: Evropa in Sibirija · Poglej več »

Sklad Združenih narodov za otroke

Sklád Zdrúženih národov za otròke (angleško United Nations Children's Fund, kratica UNICEF) je pod imenom »United Nations International Children's Emergency Fund« ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope.

Novo!!: Evropa in Sklad Združenih narodov za otroke · Poglej več »

Skopje

Skopje (makedonsko Скопје) je glavno mesto republike Severne Makedonije z več kot pol milijona prebivalci, kar je četrtina severnomakedonskega prebivalstva, širše območje mesta pa jih ima okoli 700.000, kar predstavlja celo tretjino prebivalstva države.

Novo!!: Evropa in Skopje · Poglej več »

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Novo!!: Evropa in Slovaška · Poglej več »

Slovani

Slovanski svet Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Evropa in Slovani · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Evropa in Slovenija · Poglej več »

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,2 milijona prebivalcev.

Novo!!: Evropa in Sofija · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: Evropa in Srbija · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa Politični zemljevid držav Srednje Evrope v letu 2004 Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Novo!!: Evropa in Srednja Evropa · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Evropa in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Evropa in Sredozemsko morje · Poglej več »

Stepa

Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladi Stepa je v fizični geografiji velika travnata pokrajina brez dreves.

Novo!!: Evropa in Stepa · Poglej več »

Stepanakert

Karta Azerbajdžana kaže mesto Xankəndi. Glavna cesta v Stepanakertu Stepanakert (armensko Ստեփանակերտ, azerbajdžansko Xankəndi) je glavno mesto samooklicane Republike Arcah.

Novo!!: Evropa in Stepanakert · Poglej več »

Stockholm

Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.

Novo!!: Evropa in Stockholm · Poglej več »

Svet Evrope

Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.

Novo!!: Evropa in Svet Evrope · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko: Sacrum Romanum Imperium) je bila naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Liechtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske.

Novo!!: Evropa in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Svetovna banka

Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.

Novo!!: Evropa in Svetovna banka · Poglej več »

Svetovna turistična organizacija

Sedež UNWTO v Madridu Svetovna turistična organizacija (kratica WTO oz. UNWTO) je agencija Organizacije združenih narodov s sedežem v Madridu, Španija.

Novo!!: Evropa in Svetovna turistična organizacija · Poglej več »

Svetovna zdravstvena organizacija

Svetovna zdravstvena organizacija (angleško World Health Organization; kratica SZO ali WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.

Novo!!: Evropa in Svetovna zdravstvena organizacija · Poglej več »

SZ

SZ je lahko dvočrkovna kratica za.

Novo!!: Evropa in SZ · Poglej več »

Tajga

zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.

Novo!!: Evropa in Tajga · Poglej več »

Talin

Talin je glavno mesto in glavno morsko pristanišče Estonije.

Novo!!: Evropa in Talin · Poglej več »

Tbilisi

Tbilisi (gruzijsko თბილისი), v nekaterih državah še vedno znan mednarodni oznaki pred letom 1936 Tiflis, je glavno mesto in največje gruzijsko mesto, ki leži na bregovih reke Kure / Mtkvari s približno 1,5 milijona prebivalcev z bližnjo okolico.

Novo!!: Evropa in Tbilisi · Poglej več »

Tirana

Tirana (ali Tirana) je glavno mesto Albanije in z okrog 620.000 prebivalci največje mesto v državi.

Novo!!: Evropa in Tirana · Poglej več »

Tiraspol

Tiraspol je glavno mesto mednarodno nepriznane države Pridnestrske moldavske republike.

Novo!!: Evropa in Tiraspol · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Evropa in Tretji rajh · Poglej več »

Tundra

Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.

Novo!!: Evropa in Tundra · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Evropa in Turčija · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Evropa in Ukrajina · Poglej več »

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Novo!!: Evropa in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »

Ural (reka)

Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.

Novo!!: Evropa in Ural (reka) · Poglej več »

Uralsko gorovje

Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.

Novo!!: Evropa in Uralsko gorovje · Poglej več »

UTC+06:00

Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+06:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+06:00 je časovni pas z zamikom +6 ur glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).

Novo!!: Evropa in UTC+06:00 · Poglej več »

Vaduz

Vadúz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn.

Novo!!: Evropa in Vaduz · Poglej več »

Valletta

Valletta (malteško Belt Valletta ali italijansko Città Umilissima), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.

Novo!!: Evropa in Valletta · Poglej več »

Varšava

Panorama starega mestnega jedraVaršava (poljsko Warszawa; 1.735.442 prebivalcev ocena 2014, z okolico 3.370.000), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Novo!!: Evropa in Varšava · Poglej več »

Varšavski pakt

Logotip organizacija Varšavski pakt. ''Unije za mir in socializem'' Znamka DDR ob 20. obletnici varšavskega pakta (1975) Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Novo!!: Evropa in Varšavski pakt · Poglej več »

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, uradno), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Novo!!: Evropa in Vatikan · Poglej več »

Vilna

Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in največje mesto s 580.020 prebivalstva leta 2020. Število prebivalcev funkcijskega mestnega območja Vilne, ki se razteza čez mestne meje, je ocenjeno na 697.691 (leto 2017), medtem ko po statističnih podatkih v širšem okrožju Vilne živi 728.032 stalnih prebivalcev (decembra 2019). Vilna je na jugovzhodu Litve in je drugo največje mesto v baltskih državah. Je sedež narodne vlade Litve in okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Novo!!: Evropa in Vilna · Poglej več »

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce

Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), znan tudi kot Agencija ZN za begunce, je organ Organizacije združenih narodov, pooblaščen za zaščito in podporo beguncem, ki ukrepa na prošnjo posameznih držav ali zahtevo samih Združenih narodov.

Novo!!: Evropa in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce · Poglej več »

Vojska odrešitve

William Booth, ustanovitelj Vojske odrešitve Vojska odrešitve (angleško Salvation Army) je vojaško organizirano krščansko združenje, ki ga je ustanovil William Booth.

Novo!!: Evropa in Vojska odrešitve · Poglej več »

Vzhodna Evropa

Zemljevid Vzhodne Evrope Vzhodna Evropa je geopolitična regija, ki je lahko definirana kot.

Novo!!: Evropa in Vzhodna Evropa · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb z okoli 800.000 prebivalci (sámo naselje Zagreb jih ima nekaj več kot 700.000), je pa tudi upravno središče istoimenske županije (metropolitansko območje Zagreba z okolico šteje preko milijon ljudi), ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža (z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsoa županijo).

Novo!!: Evropa in Zagreb · Poglej več »

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Novo!!: Evropa in Zahodna Evropa · Poglej več »

Zalivski tok

Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.

Novo!!: Evropa in Zalivski tok · Poglej več »

Zastava

Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.

Novo!!: Evropa in Zastava · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Evropa in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Evropa in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1 E13 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².

Novo!!: Evropa in 1 E13 m² · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Evropa in 16. stoletje · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Evropa in 19. stoletje · Poglej več »

2017

2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Evropa in 2017 · Poglej več »

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Novo!!: Evropa in 9. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Europa, Evropska celina, Evropski kontinent, Seznam evropskih držav, Tolarpa.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »