Odpri v Google MapsKazalo
202 odnosi: Akumulacijsko jezero, Albanščina, Albanci, Albanija, Aleksandar Vučić, Aleksander I. Obrenović, Ana Brnabić, Ateizem, Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija, Đavolja Varoš, Đorđe Petrović, Šabac, Štefan Dušan, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Čačak, Čehi, Črna gora, Črnogorci, Balkan, Balkanski vojni, Bela, Beli Drim, Beograd, Berlinski kongres, Bitka na Kosovskem polju, Bizantinsko cesarstvo, Bošnjaki, Bože pravde, Bolgari, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Celinska država, Ceremošnja, Džerdap, Demokracija, Demokratična federativna Jugoslavija, Donava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Drina, Druga svetovna vojna, Egejsko morje, Endemit, Evropa, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Fruška gora, Golubac, Gorani, Grb, Grki, ... Razširi indeks (152 več) »
- Celinske države
- Evropske države
- Republike
Akumulacijsko jezero
Akumulacijsko jezero Mooserboden v Avstriji Akumulacijsko jezero je umetno jezero, v katerem se nabira voda.
Poglej Srbija in Akumulacijsko jezero
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Srbija in Albanščina
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Srbija in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbija in Albanija
Aleksandar Vučić
Aleksandar Vučić (srbsko Александар Вучић), srbski politik, * 5. marec 1970, Beograd.
Poglej Srbija in Aleksandar Vučić
Aleksander I. Obrenović
Aleksander I. ali Aleksander Obrenović, srbski kralj, * 14. avgust 1876, Beograd, Kraljevina Srbija, † 11. junij 1903, Beograd, Srbija.
Poglej Srbija in Aleksander I. Obrenović
Ana Brnabić
Ana Brnabić, srbska političarka, * 28. september 1975, Beograd, Srbija.
Poglej Srbija in Ana Brnabić
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Srbija in Ateizem
Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija
Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (Autonomna Pokrajina Kosovo i Metohija;; pogovorno le Kosovo ali okrajšano Kosmet ali KiM) je po srbski ustavi avtonomna pokrajina Srbije, ki obsega regiji Kosovo in Metohija na jugu države.
Poglej Srbija in Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija
Đavolja Varoš
Posnetek stolpičev od zgoraj Nastajajoči stolpiči v zgornjem delu Đavolje Varoši Đavólja Varoš ali Djavólja Varoš (srbsko Ђавоља варош, v prevodu »Vražje mesto«) je kamnita formacija stolpičev, nastala kot posledica dejavne erozije.
Poglej Srbija in Đavolja Varoš
Đorđe Petrović
Đorđe Petrović, znan kot Karađorđe (Карађорђе, »Črni Jurij«), * 16. november (po julijanskem koledarju 3. november) 1768, Viševac, Osmansko cesarstvo (danes Srbija), † 26. julij (14. julij) 1817, Radovanjski lug, Osmansko cesarstvo (danes Srbija).
Poglej Srbija in Đorđe Petrović
Šabac
Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.
Poglej Srbija in Šabac
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Srbija in Štefan Dušan
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Srbija in Štefan Nemanja
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Srbija in Štefan Prvokronani
Čačak
Čačak (izvirno Чачак) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Moraviškega upravnega okraja ter sedež Žičke eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Srbija in Čačak
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Srbija in Čehi
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Srbija in Črna gora
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Poglej Srbija in Črnogorci
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Srbija in Balkan
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Srbija in Balkanski vojni
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Poglej Srbija in Bela
Beli Drim
Kanjon Belega Drima Beli Drim je reka na Kosovu in severni Albaniji, 175 km dolg pritok reke Drim.
Poglej Srbija in Beli Drim
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Srbija in Beograd
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Srbija in Berlinski kongres
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Srbija in Bitka na Kosovskem polju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Srbija in Bizantinsko cesarstvo
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Poglej Srbija in Bošnjaki
Bože pravde
Partitura za mešani zbor Bože pravde (slovensko Bog pravice) je himna republike Srbije.
Poglej Srbija in Bože pravde
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Srbija in Bolgari
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbija in Bolgarija
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Srbija in Bosna in Hercegovina
Celinska država
260x260_pik Celinska država ali zaledna država oz.
Poglej Srbija in Celinska država
Ceremošnja
Ceremošnja (izvirno Церемошња) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Kučevo; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Ceremošnja
Džerdap
Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.
Poglej Srbija in Džerdap
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Srbija in Demokracija
Demokratična federativna Jugoslavija
Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ) je naziv za drugo Jugoslavijo, ki je obstajala med (1. marcem)? oz.
Poglej Srbija in Demokratična federativna Jugoslavija
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Srbija in Donava
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Srbija in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Drina
Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.
Poglej Srbija in Drina
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Srbija in Druga svetovna vojna
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Srbija in Egejsko morje
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Srbija in Endemit
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Srbija in Evropa
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Srbija in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Srbija in Fruška gora
Golubac
Golubac (izvirno Голубац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Golubac
Gorani
Gorani je lahko.
Poglej Srbija in Gorani
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Poglej Srbija in Grb
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Srbija in Grki
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Srbija in Habsburška monarhija
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Srbija in Himna
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Srbija in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Srbija in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Srbija in Hrvati
Ibar
Ibar (srbska cirilica: Ибар, albansko: Ibër ali Ibri) je reka, dolga 272 kilometrov.
Poglej Srbija in Ibar
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Srbija in Jadransko morje
Jagodina
Jagodina (izvirno Јаlet) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Pomoravskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Jagodina
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Srbija in Josip Broz - Tito
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Srbija in Jugoslavija
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Poglej Srbija in Jugoslovani
Kanjon
ZDA Kanjon je globoko zarezana tesen s skoraj navpičnimi in koničastimi stenami.
Poglej Srbija in Kanjon
Karadžordževiči
Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.
Poglej Srbija in Karadžordževiči
Karajukića Bunari
Karajukića Bunari (izvirno Карајукића Бунари) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Sjenica; slednja pa je del Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Karajukića Bunari
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Srbija in Katolištvo
Košava
Kóšava je veter, ki piha iz vzhodnih in jugovzhodnih ter severozahodnih smeri nad predeli Vojvodine ob Donavi do Vukovarja.
Poglej Srbija in Košava
Kosovo
Kosovo (ali Kosova) je delno priznana republika v Jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbija in Kosovo
Kragujevac
Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.
Poglej Srbija in Kragujevac
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Srbija in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Srbija in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Srbija in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Srbija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kraljevo
Kraljevo (izvirno Краљево) je mesto ob reki Ibar v Srbiji z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, Raškega upravnega okraja ter Žičke pravoslavne eparhije.
Poglej Srbija in Kraljevo
Kruševac
Kruševac (izvirno Крушевац) je mesto v osrednji-južni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Rasinskega upravnega okraja ter sedež Kruševačke pravoslavne eparhije.
Poglej Srbija in Kruševac
Lepenac
Lepenac je ime več naselij.
Poglej Srbija in Lepenac
Lepenski Vir
Lepenski Vir je mezolitsko in neolitsko najdišče na desni obali Donave v Džerdapski klisuri.
Poglej Srbija in Lepenski Vir
Leskovac
Leskovac (izvirno Лесковац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Jablaniškega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Leskovac
Loznica
Loznica (izvirno Лозница) je mesto v Srbiji, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Mačvanski upravni okraj.
Poglej Srbija in Loznica
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Srbija in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Srbija in Madžarska
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Srbija in Makedonci
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Srbija in Mednarodni denarni sklad
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Srbija in Modra
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Srbija in Muslimani
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Srbija in Nadmorska višina
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Srbija in Narodni park
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Srbija in Nemanjići
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Srbija in Nemci
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Srbija in Neodvisna država Hrvaška
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Poglej Srbija in Neodvisnost
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Srbija in Niš
Novi Pazar
Novi Pazar (izvirno Нови Пазар) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Raškega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Novi Pazar
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Srbija in Novi Sad
Odprti Balkan
Odprti Balkan je gospodarska in politična povezava treh držav članic na Balkanu: Albanije, Severne Makedonije in Srbije.
Poglej Srbija in Odprti Balkan
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) (angleško: Organization for Security and Co-operation in Europe; kratica: OSCE) je mednarodna organizacija za varnost.
Poglej Srbija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Srbija in Organizacija združenih narodov
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Srbija in Osmansko cesarstvo
Pančevo
Pančevo (izvirno Панчево, Pantschowa, Pancsova, Panciova) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Pančevo
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Srbija in Panonska nižina
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Srbija in Parlamentarni sistem
Partnerstvo za mir
Države, ki si prizadevajo za članstvo v Partnerstvu za mir Partnerstvo za mir (angleško Partnership for Peace) je program zveze NATO, katerega namen je ustvariti zaupanje in sodelovanje med NATO-m ter drugimi državami v Evropi in azijskem delu bivše Sovjetske zveze.
Poglej Srbija in Partnerstvo za mir
Pčinja
Pčinja (cirilica: Пчиња) je reka v Srbiji in Severni Makedoniji, dolga 135 kilometrov.
Poglej Srbija in Pčinja
Perućac
Perućac (izvirno Перућац) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Bajina Bašta; slednja pa je del Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Perućac
Peter II. Karađorđević
Peter II.
Poglej Srbija in Peter II. Karađorđević
Požarevac
Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.
Poglej Srbija in Požarevac
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Srbija in Pokrajina
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Srbija in Povodje
Predsednik Srbije
Predsednik Srbije (uradni naziv je predsednik republike) je vodja države Srbije.
Poglej Srbija in Predsednik Srbije
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Srbija in Priština
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Srbija in Protestantizem
Prva srbska vstaja
Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.
Poglej Srbija in Prva srbska vstaja
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Srbija in Prva svetovna vojna
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Srbija in Raška
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Srbija in Rdeča
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Srbija in Republika
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Srbija in Romi
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Srbija in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Srbija in Romuni
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Srbija in Romunija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Srbija in Rusi
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Srbija in Rusinščina
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Srbija in Rusini
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Srbija in Sava
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Srbija in Severna Makedonija
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Srbija in Slap
Slobodan Milošević
Slobodan Milošević, srbski politik, * 20. avgust 1941, Požarevac, Kraljevina Jugoslavija, † 11. marec 2006, Haag, Nizozemska.
Poglej Srbija in Slobodan Milošević
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Srbija in Slovaščina
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Poglej Srbija in Slovaki
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Srbija in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Srbija in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Srbija in Slovenija
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Smederevo
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Srbija in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Sombor
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Srbija in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Srbija in Srbi
Srbija in Črna gora
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija.
Poglej Srbija in Srbija in Črna gora
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Srbija in Srbska pravoslavna cerkev
Srbski dinar
Bankovec za 10 RSD Kovanec za 20 RSD Srbski dinar je uradna valuta Srbije od leta 2003, ko je zamenjal jugoslovanski dinar.
Poglej Srbija in Srbski dinar
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Srbija in Srbsko cesarstvo
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Srbija in Srednjeevropski čas
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Srbija in Srednji vek
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Sremska Mitrovica
Stara planina
Stara planina (bolgarsko in) ali Balkan (балкан) je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja.
Poglej Srbija in Stara planina
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Subotica
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Poglej Srbija in Svet Evrope
Tara (planota)
Tara Tara je gora in kraška planota v zahodni Srbiji.
Poglej Srbija in Tara (planota)
Timok
Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji.
Poglej Srbija in Timok
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Srbija in Tisa
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Srbija in Tretji rajh
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Srbija in Turki
Užice
Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Srbija in Užice
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Srbija in Ukrajinci
Upravni okraji Srbije
Upravni okraji (italic) so upravne enote Srbije.
Poglej Srbija in Upravni okraji Srbije
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Srbija in Ustava
Uvac (reka)
Uvac (cirilica: Увац) je reka v jugozahodni Srbiji in vzhodni Bosni in Hercegovini.
Poglej Srbija in Uvac (reka)
Valjevo
Valjevo (izvirno Ваљево) je mesto z okoli 60.000 prebivalci v centralno-zahodni Srbiji jugozahodno od Beograda, je središče istoimenske občine in glavno mesto Kolubarskega upravnega okraja ter Valjevske pravoslavne eparhije.
Poglej Srbija in Valjevo
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Srbija in Velika Morava
Veliki župan
Hilandarska listina Veliki župan (srbsko велики жупан, veliki župan, grško, zoupanos megas, slovensko veliki knez) je bil naziv srbskih vladarjev v 11.
Poglej Srbija in Veliki župan
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Poglej Srbija in Vinčanska kultura
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Srbija in Vlahi
Vlastimirovići
Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.
Poglej Srbija in Vlastimirovići
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Srbija in Vojvodina
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Srbija in Vojvodina, Srbija
Vranje, Srbija
Vranje (izvirno Врање) je mesto Srbiji.
Poglej Srbija in Vranje, Srbija
Zaječar
Zaječar (izvirno Зајечар) je mesto v vzhodnem delu Srbijie v bližini meje z Bolgarijo in je središče Timoške krajine, istoimenske občine z okoli 60.000 prebivalci, Zaječarskega upravnega okraja, pa tudi Timoške pravoslavne eparhije (Eparhija Timočka).
Poglej Srbija in Zaječar
Zastava
Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.
Poglej Srbija in Zastava
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Srbija in Zgodovina Srbije
Zrenjanin
Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji.
Poglej Srbija in Zrenjanin
Zvezna republika Jugoslavija
Zvezna republika Jugoslavija - ZRJ je propadla evropska država, ki je obstajala med letoma 1992 in 2003.
Poglej Srbija in Zvezna republika Jugoslavija
11. maj
11.
Poglej Srbija in 11. maj
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Srbija in 1217
1346
1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Srbija in 1346
1389
1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Srbija in 1389
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Srbija in 1459
15. februar
15.
Poglej Srbija in 15. februar
17. februar
17.
Poglej Srbija in 17. februar
1718
1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Srbija in 1718
1739
1739 (MDCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Srbija in 1739
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Srbija in 1804
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Srbija in 1813
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Srbija in 1815
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Srbija in 1835
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Srbija in 1878
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Srbija in 1882
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Srbija in 19. stoletje
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Srbija in 1918
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Srbija in 1929
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Srbija in 1945
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Srbija in 1963
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Srbija in 1990
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Srbija in 1992
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Srbija in 1993
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Srbija in 2002
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Srbija in 2003
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Srbija in 2006
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Srbija in 2008
2017
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Srbija in 2017
21. maj
21.
Poglej Srbija in 21. maj
5. junij
5.
Poglej Srbija in 5. junij
7. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.
Poglej Srbija in 7. stoletje
780
780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Srbija in 780
Glej tudi
Celinske države
Evropske države
Republike
Prav tako znan kot Republika Srbija, Serbia and Montenegro national basketball team, Serbia national basketball team, Србија.
, Habsburška monarhija, Himna, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Ibar, Jadransko morje, Jagodina, Josip Broz - Tito, Jugoslavija, Jugoslovani, Kanjon, Karadžordževiči, Karajukića Bunari, Katolištvo, Košava, Kosovo, Kragujevac, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1217–1345), Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevo, Kruševac, Lepenac, Lepenski Vir, Leskovac, Loznica, Madžarščina, Madžarska, Makedonci, Mednarodni denarni sklad, Modra, Muslimani, Nadmorska višina, Narodni park, Nemanjići, Nemci, Neodvisna država Hrvaška, Neodvisnost, Niš, Novi Pazar, Novi Sad, Odprti Balkan, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Pančevo, Panonska nižina, Parlamentarni sistem, Partnerstvo za mir, Pčinja, Perućac, Peter II. Karađorđević, Požarevac, Pokrajina, Povodje, Predsednik Srbije, Priština, Protestantizem, Prva srbska vstaja, Prva svetovna vojna, Raška, Rdeča, Republika, Romi, Romunščina, Romuni, Romunija, Rusi, Rusinščina, Rusini, Sava, Severna Makedonija, Slap, Slobodan Milošević, Slovaščina, Slovaki, Slovani, Slovenci, Slovenija, Smederevo, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sombor, Srbščina, Srbi, Srbija in Črna gora, Srbska pravoslavna cerkev, Srbski dinar, Srbsko cesarstvo, Srednjeevropski čas, Srednji vek, Sremska Mitrovica, Stara planina, Subotica, Svet Evrope, Tara (planota), Timok, Tisa, Tretji rajh, Turki, Užice, Ukrajinci, Upravni okraji Srbije, Ustava, Uvac (reka), Valjevo, Velika Morava, Veliki župan, Vinčanska kultura, Vlahi, Vlastimirovići, Vojvodina, Vojvodina, Srbija, Vranje, Srbija, Zaječar, Zastava, Zgodovina Srbije, Zrenjanin, Zvezna republika Jugoslavija, 11. maj, 1217, 1346, 1389, 1459, 15. februar, 17. februar, 1718, 1739, 1804, 1813, 1815, 1835, 1878, 1882, 19. stoletje, 1918, 1929, 1945, 1963, 1990, 1992, 1993, 2002, 2003, 2006, 2008, 2017, 21. maj, 5. junij, 7. stoletje, 780.