Kazalo
41 odnosi: Alessandro Manzoni, Antika, Črnogorci, Bog, Cerkev (organizacija), Davorin Jenko, Država, Državna himna, Grščina, Grki, Hrvati, Internacionala, Italijani, Kitica, Krščanstvo, Latinščina, Marsejeza, Mile Klopčič, Molitev, Naprej zastava slave, Narod, Nemci, Oda, Pesništvo, Petar Petrović Njegoš, Pevski zbor, Poganstvo, Praga, Religija, Seznam državnih himen, Silva Trdina, Simon Jenko, Slovani, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Svetnik, Vladimir Nazor, Zdravljica, 1792, 1871, 1888.
- Krščanska glasba
- Krščanske hvalnice
- Krščanski izrazi
- Sakralna glasba
Alessandro Manzoni
Alessandro Francesco Tommaso Manzoni (mancóni), italijanski pesnik, pisatelj in dramatik, * 7. marec 1785, Milano, † 22. maj 1873, Milano.
Poglej Himna in Alessandro Manzoni
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Himna in Antika
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Poglej Himna in Črnogorci
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Himna in Bog
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Himna in Cerkev (organizacija)
Davorin Jenko
Davorin Jenko (rojen Martin Jenko), slovenski skladatelj in dirigent, * 9. november 1835, Dvorje, † 25. november 1914, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Himna in Davorin Jenko
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Himna in Država
Državna himna
Držávna hímna je navadno domoljubna glasbena kompozicija, ki jo je oblast države formalno priznala kot uradno državno pesem.
Poglej Himna in Državna himna
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Himna in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Himna in Grki
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Himna in Hrvati
Internacionala
Pesem ''L'Internationale'' je spisal Eugène Pottier (1816–1887) junija 1871,...... Pierre De Geyter (1848–1932) pa jo je uglasbil leta 1888. Internacionala (tudi Mednarodna) je himna socialističnega delavskega gibanja.
Poglej Himna in Internacionala
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Himna in Italijani
Kitica
Kítica (tudi strófa, grško στροφή: strofé - obrat, obračaj, pregib) je v pesništvu največji sestavni del pesmi in glede na slog in razporeditev kitic lahko nato pesem definiramo.
Poglej Himna in Kitica
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Himna in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Himna in Latinščina
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Poglej Himna in Marsejeza
Mile Klopčič
Mile Klopčič, slovenski pesnik in prevajalec, * 16. november 1905, L'Hôpital, Francija, † 19. marec 1984, Ljubljana.
Poglej Himna in Mile Klopčič
Molitev
Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.
Poglej Himna in Molitev
Naprej zastava slave
Naprej zastava slave je bivša slovenska narodna himna in trenutna himna Slovenske vojske.
Poglej Himna in Naprej zastava slave
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Himna in Narod
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Himna in Nemci
Oda
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
Poglej Himna in Oda
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Himna in Pesništvo
Petar Petrović Njegoš
Petar Petrović Njegoš je lahko.
Poglej Himna in Petar Petrović Njegoš
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Himna in Pevski zbor
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Himna in Poganstvo
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Himna in Praga
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Himna in Religija
Seznam državnih himen
Seznam državnih himen. Državna himna *.
Poglej Himna in Seznam državnih himen
Silva Trdina
Silva Trdina, slovenska literarna zgodovinarka, znanstvenica, pisateljica, pedagoginja, prevajalka, urednica, nečakinja Janeza Trdine, * 25. junij 1905, Ljubljana, † 11. januar 1991, Ljubljana.
Poglej Himna in Silva Trdina
Simon Jenko
Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj, * 27. oktober 1835, Podreča pri Mavčičah, † 18. oktober 1869, Kranj.
Poglej Himna in Simon Jenko
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Himna in Slovani
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Himna in Slovenija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Himna in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Himna in Svetnik
Vladimir Nazor
Vladimir Nazor, hrvaški pedagog, politik, pesnik, esejist, romanopisec in prevajalec, * 30. maj 1876, Postira, † 19. junij 1949, Zagreb.
Poglej Himna in Vladimir Nazor
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Himna in Zdravljica
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Himna in 1792
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Himna in 1871
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Himna in 1888