Kazalo
40 odnosi: Bohoričica, Cenzor, Državna himna, Državni zbor Republike Slovenije, DZS, Franc Miklošič, France Prešeren, Habsburška monarhija, Ivan Macun, Janko Kos (literarni zgodovinar), Kmetijske in rokodelske novice, Krajnska čbelica, Lačni Franz, Liberté, égalité, fraternité, Likovna pesem, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Martinovo, Melodija, Miran Hladnik, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pesništvo, Pevski zbor, Poezije (France Prešeren), Revolucije leta 1848, Rock, Romantika, Sirene tulijo, Slovenija, Slovenska književnost, Stanko Premrl, Ustava Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Zedinjena Slovenija, Zoran Predin, 1844, 1846, 1848, 1965.
- Pesmi Franceta Prešerna
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Zdravljica in Bohoričica
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Zdravljica in Cenzor
Državna himna
Držávna hímna je navadno domoljubna glasbena kompozicija, ki jo je oblast države formalno priznala kot uradno državno pesem.
Poglej Zdravljica in Državna himna
Državni zbor Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije.
Poglej Zdravljica in Državni zbor Republike Slovenije
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Zdravljica in DZS
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Zdravljica in Franc Miklošič
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Zdravljica in France Prešeren
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Zdravljica in Habsburška monarhija
Ivan Macun
Ivan (Janez) Macun, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in publicist, * 23. januar 1821, Trnovci v Slovenskih goricah, † 27. oktober 1883, Gradec, Avstrija.
Poglej Zdravljica in Ivan Macun
Janko Kos (literarni zgodovinar)
za druge osebe glej Janko Kos (razločitvena stran) Janko Kos, slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, univerzitetni profesor, akademik * 9. marec 1931, Ljubljana.
Poglej Zdravljica in Janko Kos (literarni zgodovinar)
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Zdravljica in Kmetijske in rokodelske novice
Krajnska čbelica
Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
Poglej Zdravljica in Krajnska čbelica
Lačni Franz
Lačni Franz je slovenska rockerska glasbena skupina.
Poglej Zdravljica in Lačni Franz
Liberté, égalité, fraternité
Liberté, égalité, fraternité (francosko za »svobodo, enakost, bratstvo«) je moto Francije in Republike Haiti.
Poglej Zdravljica in Liberté, égalité, fraternité
Likovna pesem
Likovna pesem ali carmen figuratum (latinsko pesem podoba) je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi.
Poglej Zdravljica in Likovna pesem
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Zdravljica in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Zdravljica in Ljubljanski zvon
Martinovo
Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa († 11. november 397) je dan, na katerega se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.
Poglej Zdravljica in Martinovo
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Zdravljica in Melodija
Miran Hladnik
Miran Hladnik, slovenski literarni zgodovinar, * 19. december 1954, Jesenice.
Poglej Zdravljica in Miran Hladnik
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Zdravljica in Narodna in univerzitetna knjižnica
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Zdravljica in Pesništvo
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Zdravljica in Pevski zbor
Poezije (France Prešeren)
Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846, a z letnico 1847.
Poglej Zdravljica in Poezije (France Prešeren)
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Zdravljica in Revolucije leta 1848
Rock
Rock ali rók (izvirno oziroma rock 'n' roll) je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem.
Poglej Zdravljica in Rock
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Zdravljica in Romantika
Sirene tulijo
Sirene tulijo je šesti studijski album mariborske novovalovske skupine Lačni Franz, izdan pri založbi Helidon leta 1987.
Poglej Zdravljica in Sirene tulijo
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zdravljica in Slovenija
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Zdravljica in Slovenska književnost
Stanko Premrl
Stanko Premrl, slovenski duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog, * 28. september 1880, Šentvid v Vipavski dolini sedaj Podnanos, † 14. marec 1965, Ljubljana.
Poglej Zdravljica in Stanko Premrl
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Zdravljica in Ustava Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti, hkrati pa je tudi najvišji organ državne uprave.
Poglej Zdravljica in Vlada Republike Slovenije
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike.
Poglej Zdravljica in Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Zdravljica in Zedinjena Slovenija
Zoran Predin
Zoran Predin, slovenski pevec, skladatelj, besedilopisec, kantavtor in pisatelj * 16. junij 1958, Maribor.
Poglej Zdravljica in Zoran Predin
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zdravljica in 1844
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zdravljica in 1846
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zdravljica in 1848
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zdravljica in 1965
Glej tudi
Pesmi Franceta Prešerna
Prav tako znan kot Himna Republike Slovenije, Himna Slovenije, Slovenska himna, Zdravica.