Kazalo
37 odnosi: Albanščina, Aromuni, Švica, Čičarija, Balkan, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Dušanov zakonik, Dubrovniška republika, Francozi, Galija, Germani, Grščina, Iliri, Istroromuni, Italijani, Jadransko morje, Kelti, Kruševo, Kvarner, Laško, Nomadi, Poljščina, Rimsko cesarstvo, Romunščina, Romuni, Severna Makedonija, Slovani, Srbščina, Starorimska civilizacija, Trakija, Turščina, Uskoki, Vlaška, Zemljepisno lastno ime, 13. stoletje, 15. stoletje.
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Vlahi in Albanščina
Aromuni
Aromuni (aromunsko Armãnji, Rrãmãnji) so etnična skupina, ki izvira iz južnega Balkana in govori aromunščino, vzhodnoromanski jezik.
Poglej Vlahi in Aromuni
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vlahi in Švica
Čičarija
Čičarija, pred njo istrsko mesto Buzet. Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre.
Poglej Vlahi in Čičarija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Vlahi in Balkan
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Vlahi in Bitola
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Vlahi in Bizantinsko cesarstvo
Dušanov zakonik
Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.
Poglej Vlahi in Dušanov zakonik
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Vlahi in Dubrovniška republika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Vlahi in Francozi
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Vlahi in Galija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Vlahi in Germani
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Vlahi in Grščina
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Vlahi in Iliri
Istroromuni
Grafika Istroromuna iz 1891 Ístroromúni ali Vláhi so majhna etnična skupina na Hrvaškem, katerih predniki so se naselili na območju Čičarije v času turških vpadov.
Poglej Vlahi in Istroromuni
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Vlahi in Italijani
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Vlahi in Jadransko morje
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Vlahi in Kelti
Kruševo
Kruševo (makedonsko Крушево; aromunsko Crushuva "Crușuva") je mesto in občina v Severni Makedoniji.
Poglej Vlahi in Kruševo
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Vlahi in Kvarner
Laško
Pogled proti središču mesta. V daljavi je Pivovarna Laško Laško (Tüffer) je mesto ob Savinji z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Laško.
Poglej Vlahi in Laško
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Vlahi in Nomadi
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Vlahi in Poljščina
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Vlahi in Rimsko cesarstvo
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Vlahi in Romunščina
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Vlahi in Romuni
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Vlahi in Severna Makedonija
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Vlahi in Slovani
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Vlahi in Srbščina
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Vlahi in Starorimska civilizacija
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vlahi in Trakija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Vlahi in Turščina
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Vlahi in Uskoki
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Vlahi in Vlaška
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Vlahi in Zemljepisno lastno ime
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Vlahi in 13. stoletje
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Vlahi in 15. stoletje
Prav tako znan kot Vlahi (Srbija).