Odpri v Google MapsKazalo
80 odnosi: Adiža, Albanščina, Albanija, Ancona, Apeninski polotok, Šibenik, Črna gora, Balkan, Bari, Beneška laguna, Beneški zaliv, Benetke, Bojana (reka), Boka Kotorska, Bosna in Hercegovina, Brindisi, Burin, Burja, Cres, Dolžina, Drač, Drim, Dubrovnik, Elafitski otoki, Gargano, Grčija, Hrvaščina, Hrvaška, Istra, Italija, Italijanščina, Jonsko morje, Južna Evropa, Jugo, Kaštelanski zaliv, Kilometer, Koper, Korčula, Krk, Krka (Hrvaška), Kvarner, Laguna, Lebič, Levante, Maestral, Mali Kvarner, Malostonski zaliv, Milijon, Morje, Neretva, ... Razširi indeks (30 več) »
- Geografija Evrope
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Jadransko morje in Adiža
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Jadransko morje in Albanščina
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Jadransko morje in Albanija
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Poglej Jadransko morje in Ancona
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Jadransko morje in Apeninski polotok
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Jadransko morje in Šibenik
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Jadransko morje in Črna gora
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Jadransko morje in Balkan
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Jadransko morje in Bari
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Jadransko morje in Beneška laguna
Beneški zaliv
Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Jadransko morje in Beneški zaliv
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Jadransko morje in Benetke
Bojana (reka)
Bojana (albansko Bunë, črnogorsko Бојана), reka v Albaniji in Črni gori.
Poglej Jadransko morje in Bojana (reka)
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Jadransko morje in Boka Kotorska
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Jadransko morje in Bosna in Hercegovina
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Jadransko morje in Brindisi
Burin
Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje.
Poglej Jadransko morje in Burin
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Jadransko morje in Burja
Cres
''Cres (razločitev)'' Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je s 405,70 km² največji (tik pred Krkom) in s 66 km drugi najdaljši hrvaški otok (za Hvarom, ki je 2 km daljši).
Poglej Jadransko morje in Cres
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Jadransko morje in Dolžina
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Jadransko morje in Drač
Drim
Skadru Rečno jezero Koman Drim (ali Drini) je reka v Albaniji.
Poglej Jadransko morje in Drim
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Jadransko morje in Dubrovnik
Elafitski otoki
Lega Elafitskih otokov Elafitski otoki (Elafiti) je skupina otokov v Dalmaciji, ki ležijo zahodno od Dubrovnika.
Poglej Jadransko morje in Elafitski otoki
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Jadransko morje in Gargano
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Jadransko morje in Grčija
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Jadransko morje in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Jadransko morje in Hrvaška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Jadransko morje in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Jadransko morje in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Jadransko morje in Italijanščina
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Jadransko morje in Jonsko morje
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Poglej Jadransko morje in Južna Evropa
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Jadransko morje in Jugo
Kaštelanski zaliv
Kaštelanski zaliv Kaštelanski zaliv (hrv. zaljev) je zaliv v Jadranskem morju na Hrvaškem.
Poglej Jadransko morje in Kaštelanski zaliv
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jadransko morje in Kilometer
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Jadransko morje in Koper
Korčula
Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Jadransko morje in Korčula
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Jadransko morje in Krk
Krka (Hrvaška)
Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.
Poglej Jadransko morje in Krka (Hrvaška)
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Jadransko morje in Kvarner
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Jadransko morje in Laguna
Lebič
Lebič ali garbin (italijansko lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine.
Poglej Jadransko morje in Lebič
Levante
Levánte je v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E).
Poglej Jadransko morje in Levante
Maestral
Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.
Poglej Jadransko morje in Maestral
Mali Kvarner
Zemljevid Kvarnerja z označenimi Malimi vrati - ''Kvarnerićem'' Mali Kvarner (hrvaško Kvarnerić), področje v Jadranskem morju, ki je del Kvarnerja.
Poglej Jadransko morje in Mali Kvarner
Malostonski zaliv
Gojenje školjk v zalivu. Malostonski zaliv (hrvaško: Malostonski zaljev) je zaliv v Jadranskem morju, obdan s polotokom Pelješac in celino.
Poglej Jadransko morje in Malostonski zaliv
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Jadransko morje in Milijon
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Jadransko morje in Morje
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Jadransko morje in Neretva
Neretvanski kanal
Trajekt med plovbo v Neretvanskem kanalu Neretvanski kanal je morska ožina med jugovzhodnim delom obale otoka Hvar (od Smarskega zaliva do rta Sućuraj) in celinsko obalo od Zaostroga do rta Međed na eni strani ter severno obalo polotoka Pelješac od rta Lovišće do rta Blaca.
Poglej Jadransko morje in Neretvanski kanal
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Poglej Jadransko morje in Neum
Novigrajsko morje
Pogled na Novigrajsko morje s Masleniškega mostu Novigrajsko morje (hrvaško Novigradsko more, tudi Novigradsko jezero) je zaliv Jadranskega morja v severni Dalmaciji.
Poglej Jadransko morje in Novigrajsko morje
Oštro (veter)
Óštro je v Jadranu prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.
Poglej Jadransko morje in Oštro (veter)
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Jadransko morje in Ocean Tetida
Odtisoček
Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.
Poglej Jadransko morje in Odtisoček
Otrantska vrata
Zemljevid, na katerem so vidna Otrantska vrata Otrántska vráta ali Otrántski prelív (ali Canale d'Ótranto) je morski preliv, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim.
Poglej Jadransko morje in Otrantska vrata
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Jadransko morje in Pad
Pelješac
Lega Pelješca Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana.
Poglej Jadransko morje in Pelješac
Pescara
Pescara (abruško Pescàrë; pescarese Piscàrë) je glavno mesto pokrajine Pescara v deželi Abruci v Italiji.
Poglej Jadransko morje in Pescara
Ploče
Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Jadransko morje in Ploče
Ponente
Ponente je v Jadranu nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri.
Poglej Jadransko morje in Ponente
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Jadransko morje in Pristanišče
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Jadransko morje in Pulj
Reški zaliv
Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju Reški zaliv (hrvaško Riječki zaljev) je najsevernejši del Kvarnerja.
Poglej Jadransko morje in Reški zaliv
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Jadransko morje in Reka, Hrvaška
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Jadransko morje in Rimini
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Jadransko morje in Slanost
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Jadransko morje in Slovenija
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Jadransko morje in Soča
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Jadransko morje in Split
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Jadransko morje in Sredozemsko morje
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Jadransko morje in Tona
Tramontana
Značilna oblika oblakov, ki jih je razpihala tramontana Tramontána je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa.
Poglej Jadransko morje in Tramontana
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Jadransko morje in Tržaški zaliv
Tržič, Gorica
Tržič (bizjaško in, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran.
Poglej Jadransko morje in Tržič, Gorica
Tremitsko otočje
Tremitsko otočje ali Tremiti (v italijanskem izvirniku Isole Tremiti ali Isole Diomedee), je skupina šestih otokov v Jadranskem morju, severno od polotoka Gargano in vzhodno od mesta Termoli.
Poglej Jadransko morje in Tremitsko otočje
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Jadransko morje in Trst
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Jadransko morje in Zadar
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Jadransko morje in Zaliv
Glej tudi
Geografija Evrope
Prav tako znan kot Jadran.