Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Dubrovnik

Index Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 53 odnosi: Arsenal, Dubrovnik, Avstrija, Bizantinsko cesarstvo, Burja, Cavtat, Dalmacija, Danska, Dež, Diplomacija, Dubrovniška republika, Dubrovniško-neretvanska županija, Gruž, Dubrovnik, Hrvaška, Jadransko morje, Karantena, Knežji dvorec, Dubrovnik, Lazareti, Dubrovnik, Maestral, Mestna vrata, Mesto, Nizozemska, Otok, Palača Sponza, Dubrovnik, Pile, Dubrovnik, Placa, Dubrovnik, Pristanišče, Registrske tablice Hrvaške, Rimskokatoliška cerkev, Seznam naselij na Hrvaškem, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Sneg, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sredozemlje, Stolp Minčeta, Dubrovnik, Svetnik, Trdnjava Bokar, Dubrovnik, Trdnjava Lovrijenac, Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik, Trdnjava Revelin, Dubrovnik, Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik, Trgovina, Turizem, Unescova svetovna dediščina, Univerza v Dubrovniku, Vrata s Pil, Dubrovnik, Vrata s Ploč, Dubrovnik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina, 10. stoletje, ... Razširi indeks (3 več) »

  2. Dalmacija
  3. Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem
  4. Mesta na Hrvaškem
  5. Naselja Dubrovniško-neretvanske županije
  6. Pristanišča na Hrvaškem

Arsenal, Dubrovnik

Oboki arsenala, danes kavarna Arsenal je bilo dubrovniško vojaško skladišče in ladjedelnica.

Poglej Dubrovnik in Arsenal, Dubrovnik

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Dubrovnik in Avstrija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Dubrovnik in Bizantinsko cesarstvo

Burja

za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Poglej Dubrovnik in Burja

Cavtat

Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem.

Poglej Dubrovnik in Cavtat

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Dubrovnik in Dalmacija

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Dubrovnik in Danska

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Poglej Dubrovnik in Dež

Diplomacija

Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.

Poglej Dubrovnik in Diplomacija

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Poglej Dubrovnik in Dubrovniška republika

Dubrovniško-neretvanska županija

Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Poglej Dubrovnik in Dubrovniško-neretvanska županija

Gruž, Dubrovnik

Luka Gruž Gruž (italijansko Gravosa) je mestno pristanišče in predmestje Dubrovnika.

Poglej Dubrovnik in Gruž, Dubrovnik

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Dubrovnik in Hrvaška

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Dubrovnik in Jadransko morje

Karantena

Karantena je začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta, zaradi suma okuženosti, z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava.

Poglej Dubrovnik in Karantena

Knežji dvorec, Dubrovnik

Knežji dvorec Knežji dvorec (hrvaško: Knežev dvor) je veličasten gotsko-renesančni dvorec v Dubrovniku, ki je služil kot sedež kneza Dubrovniške Republike od 14.

Poglej Dubrovnik in Knežji dvorec, Dubrovnik

Lazareti, Dubrovnik

Lazareti je dubrovniška mestna bolnišnica za nalezljive bolezni.

Poglej Dubrovnik in Lazareti, Dubrovnik

Maestral

Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.

Poglej Dubrovnik in Maestral

Mestna vrata

Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.

Poglej Dubrovnik in Mestna vrata

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Dubrovnik in Mesto

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Dubrovnik in Nizozemska

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Dubrovnik in Otok

Palača Sponza, Dubrovnik

Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.

Poglej Dubrovnik in Palača Sponza, Dubrovnik

Pile, Dubrovnik

Pile, v ospredju pristanišče Kolorina Pile je zahodni predel mesta Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Pile, Dubrovnik

Placa, Dubrovnik

Placa, glavna ulica Placa (Stradun) je glavna dubrovniška ulica starega mestnega središča.

Poglej Dubrovnik in Placa, Dubrovnik

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Poglej Dubrovnik in Pristanišče

Registrske tablice Hrvaške

Nova različica registrskih oznak od leta 2016 Različica registrskih oznak pred letom 2016 Registrske tablice na Hrvaškem so sestavljene iz dvočrkovne oznake mesta, ki ji sledi hrvaški grb ter tri ali štiri številke in ena ali dve črki.

Poglej Dubrovnik in Registrske tablice Hrvaške

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Dubrovnik in Rimskokatoliška cerkev

Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.

Poglej Dubrovnik in Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Poglej Dubrovnik in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Poglej Dubrovnik in Sneg

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Dubrovnik in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Dubrovnik in Srednjeevropski poletni čas

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Dubrovnik in Sredozemlje

Stolp Minčeta, Dubrovnik

Stolp Minčeta Stolp Minčeta je obrambna trdnjava Dubrovnika.

Poglej Dubrovnik in Stolp Minčeta, Dubrovnik

Svetnik

Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.

Poglej Dubrovnik in Svetnik

Trdnjava Bokar, Dubrovnik

Trdnjava Bokar Trdnjava Bokar je obrambna trdnjava v obzidju mesta Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Trdnjava Bokar, Dubrovnik

Trdnjava Lovrijenac

Trdnjava Lovrijenac Trdnjava Lovrijenac je samostojna trdnjava za obrambo zahodnega dela mesta Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Trdnjava Lovrijenac

Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik

Trdnjava Mrliški zvon je obrambna trdnjava mesta Dubrovnik pred napadi z morske strani.

Poglej Dubrovnik in Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik

Trdnjava Revelin, Dubrovnik

Trdnjava Revelin je vzhodna obrambna trdnjava mesta Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Trdnjava Revelin, Dubrovnik

Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik

Trdnjava sv.

Poglej Dubrovnik in Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Poglej Dubrovnik in Trgovina

Turizem

''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Poglej Dubrovnik in Turizem

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Poglej Dubrovnik in Unescova svetovna dediščina

Univerza v Dubrovniku

Univerza v Dubrovniku (izvirno) je univerza v Dubrovniku na Hrvaškem.

Poglej Dubrovnik in Univerza v Dubrovniku

Vrata s Pil, Dubrovnik

Vrata s Pil Vrata s Pil so zahodna, najstarejša mestna vrata v Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Vrata s Pil, Dubrovnik

Vrata s Ploč, Dubrovnik

Vrata s Ploč Vrata s Ploč so mestna vrata, ki branijo vzhodni dostop v mesto Dubrovnik.

Poglej Dubrovnik in Vrata s Ploč, Dubrovnik

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Dubrovnik in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Dubrovnik in Zgodovina

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Poglej Dubrovnik in 10. stoletje

1190

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Dubrovnik in 1190

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Poglej Dubrovnik in 12. stoletje

3. februar

3.

Poglej Dubrovnik in 3. februar

Glej tudi

Dalmacija

Kraji svetovne dediščine na Hrvaškem

Mesta na Hrvaškem

Naselja Dubrovniško-neretvanske županije

Pristanišča na Hrvaškem

, 1190, 12. stoletje, 3. februar.