Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Dubrovnik

Index Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

65 odnosi: Arsenal, Dubrovnik, Avstrija, Bizantinsko cesarstvo, Burja, Cavtat, Dalmacija, Danska, Dež, Dubrovniška republika, Dubrovniško-neretvanska županija, Gruž, Dubrovnik, Hrvaška, Hrvati, Jadransko morje, Knežji dvorec, Dubrovnik, Lazareti, Dubrovnik, Maestral, Mestna vrata, Mesto, Nizozemska, Obala, Občina, Otok, Palača Sponza, Dubrovnik, Pile, Dubrovnik, Placa, Dubrovnik, Pristanišče, Rimskokatoliška cerkev, Seznam naselij na Hrvaškem, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Sneg, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sredozemlje, Stolp Minčeta, Dubrovnik, Svetnik, Trdnjava Bokar, Dubrovnik, Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik, Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik, Trdnjava Revelin, Dubrovnik, Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik, Turizem, Vrata s Pil, Dubrovnik, Vrata s Ploč, Dubrovnik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina, 10. stoletje, 1190, 12. stoletje, 1857, ..., 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001, 3. februar. Razširi indeks (15 več) »

Arsenal, Dubrovnik

Oboki arsenala, danes kavarna Arsenal je bilo dubrovniško vojaško skladišče in ladjedelnica.

Novo!!: Dubrovnik in Arsenal, Dubrovnik · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Dubrovnik in Avstrija · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Dubrovnik in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Burja

Krasu Búrja (italijansko bora, hrvaško bura, angleško bora; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Novo!!: Dubrovnik in Burja · Poglej več »

Cavtat

Cavtat (iz latinščine civitas, v antiki Epidaurum) je manjše mesto v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki upravno spada pod občino Konavle; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Novo!!: Dubrovnik in Cavtat · Poglej več »

Dalmacija

Zemljevid Hrvaške z označeno Dalmacijo Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Novo!!: Dubrovnik in Dalmacija · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Dubrovnik in Danska · Poglej več »

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Novo!!: Dubrovnik in Dež · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Novo!!: Dubrovnik in Dubrovniška republika · Poglej več »

Dubrovniško-neretvanska županija

Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Dubrovnik in Dubrovniško-neretvanska županija · Poglej več »

Gruž, Dubrovnik

Luka Gruž Gruž (italijansko Gravosa) je mestno pristanišče in predmestje Dubrovnika.

Novo!!: Dubrovnik in Gruž, Dubrovnik · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Dubrovnik in Hrvaška · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod, ki živi predvsem v Bosni in Hercegovini (okrog 500.000).

Novo!!: Dubrovnik in Hrvati · Poglej več »

Jadransko morje

Jadransko morjeSlika NASA Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Dubrovnik in Jadransko morje · Poglej več »

Knežji dvorec, Dubrovnik

Knežji dvorec Knežji dvorec je veličasten gotsko-renesančni dvorec v Dubrovniku.

Novo!!: Dubrovnik in Knežji dvorec, Dubrovnik · Poglej več »

Lazareti, Dubrovnik

Lazareti je dubrovniška mestna bolnišnica za nalezljive bolezni.

Novo!!: Dubrovnik in Lazareti, Dubrovnik · Poglej več »

Maestral

Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.

Novo!!: Dubrovnik in Maestral · Poglej več »

Mestna vrata

Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.

Novo!!: Dubrovnik in Mestna vrata · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Dubrovnik in Mesto · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Dubrovnik in Nizozemska · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Dubrovnik in Obala · Poglej več »

Občina

Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise na področjih, ki so ji dodeljena.

Novo!!: Dubrovnik in Občina · Poglej več »

Otok

Mariborski otok, viden je most s kopnega Križni jami, Slovenija Blejski otok Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Dubrovnik in Otok · Poglej več »

Palača Sponza, Dubrovnik

Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.

Novo!!: Dubrovnik in Palača Sponza, Dubrovnik · Poglej več »

Pile, Dubrovnik

Pile, v ospredju pristanišče Kolorina Pile je zahodni predel mesta Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Pile, Dubrovnik · Poglej več »

Placa, Dubrovnik

Placa, glavna ulica Placa (Stradun) je glavna dubrovniška ulica starega mestnega središča.

Novo!!: Dubrovnik in Placa, Dubrovnik · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Dubrovnik in Pristanišče · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Dubrovnik in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.

Novo!!: Dubrovnik in Seznam naselij na Hrvaškem · Poglej več »

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Novo!!: Dubrovnik in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz drobnih kapljic vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Dubrovnik in Sneg · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Dubrovnik in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Dubrovnik in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Dubrovnik in Sredozemlje · Poglej več »

Stolp Minčeta, Dubrovnik

Stolp Minčeta Stolp Minčeta je obrambna trdnjava Dubrovnika.

Novo!!: Dubrovnik in Stolp Minčeta, Dubrovnik · Poglej več »

Svetnik

Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za sveto zaradi izrednih vrlin in svetosti.

Novo!!: Dubrovnik in Svetnik · Poglej več »

Trdnjava Bokar, Dubrovnik

Trdnjava Bokar Trdnjava Bokar je obrambna trdnjava v obzidju mesta Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Trdnjava Bokar, Dubrovnik · Poglej več »

Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik

Trdnjava Lovrijenac Trdnjava Lovrijenac je samostojna trdnjava za obrambo zahodnega dela mesta Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Trdnjava Lovrijenac, Dubrovnik · Poglej več »

Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik

Trdnjava Mrliški zvon je obrambna trdnjava mesta Dubrovnik pred napadi z morske strani.

Novo!!: Dubrovnik in Trdnjava Mrliški zvon, Dubrovnik · Poglej več »

Trdnjava Revelin, Dubrovnik

Trdnjava Revelin je vzhodna obrambna trdnjava mesta Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Trdnjava Revelin, Dubrovnik · Poglej več »

Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik

Trdnjava sv.

Novo!!: Dubrovnik in Trdnjava sv. Ivan, Dubrovnik · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) thumb Szczecin, kulturni center z hotelsko opremo in transportnim vozliščem (pristanišče, letališče, železnica in avtocesta); Poljska Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Dubrovnik in Turizem · Poglej več »

Vrata s Pil, Dubrovnik

Vrata s Pil Vrata s Pil so zahodna, najstarejša mestna vrata v Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Vrata s Pil, Dubrovnik · Poglej več »

Vrata s Ploč, Dubrovnik

Vrata s Ploč Vrata s Ploč so mestna vrata, ki branijo vzhodni dostop v mesto Dubrovnik.

Novo!!: Dubrovnik in Vrata s Ploč, Dubrovnik · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Dubrovnik in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Dubrovnik in Zgodovina · Poglej več »

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Novo!!: Dubrovnik in 10. stoletje · Poglej več »

1190

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Dubrovnik in 1190 · Poglej več »

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Novo!!: Dubrovnik in 12. stoletje · Poglej več »

1857

1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Dubrovnik in 1857 · Poglej več »

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Dubrovnik in 1869 · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Dubrovnik in 1880 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Dubrovnik in 1890 · Poglej več »

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Dubrovnik in 1900 · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Dubrovnik in 1910 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Dubrovnik in 1921 · Poglej več »

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Dubrovnik in 1931 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Dubrovnik in 1948 · Poglej več »

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Dubrovnik in 1953 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Dubrovnik in 1961 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Dubrovnik in 1971 · Poglej več »

1981

1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Dubrovnik in 1981 · Poglej več »

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Dubrovnik in 1991 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Dubrovnik in 2001 · Poglej več »

3. februar

3.

Novo!!: Dubrovnik in 3. februar · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »