Kazalo
56 odnosi: Agregatno stanje, Brazilija, Dežnik, Dušik, Dušikova kislina, Ekosistem, Grom, Hidroelektrarna, Hudournik, Indija, Izhlapevanje, Kalcijev karbonat, Kaplja, Kapljevina, Kisik, Kisli dež, Krogla, Marshallovi otoki, Monsun, Nevihta, Oblak, Ocean, Ogljikov dioksid, Ogljikova kislina, Ozon, Padalo, Padavine, Pelerina, Pelod, Perun, PH, Ploha, Podnebje, Poplava, Prah, Prosti pad, Puščava, Reka, Slovanska mitologija, Sonce, Strela, Strjevanje krvi, Suša, Toča, Točnost in natančnost, Tornado, Upor sredstva, Virga, Vlažnost, Vonj, ... Razširi indeks (6 več) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Dež in Agregatno stanje
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Dež in Brazilija
Dežnik
Človek z dežnikom v dežju Dežnik je priprava za zaščito pred dežjem in modni dodatek.
Poglej Dež in Dežnik
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Dež in Dušik
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Dež in Dušikova kislina
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Dež in Ekosistem
Grom
Grom (tudi grmenje) je hrup ozirom bobnenje, ki ga sproži strela zaradi zelo hitre razžaritve in razširitve zraka v bliskovem kanalu.
Poglej Dež in Grom
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Dež in Hidroelektrarna
Hudournik
Save po nalivih decembra 2009 Hudoúrnik (izpeljano iz starinskega izraza za nevihto, huda uraMarko Snoj: Slovenski etimološki slovar, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6465-37-6) je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob močnih padavinah.
Poglej Dež in Hudournik
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Dež in Indija
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Dež in Izhlapevanje
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Dež in Kalcijev karbonat
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Dež in Kaplja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Dež in Kapljevina
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Dež in Kisik
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Dež in Kisli dež
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Dež in Krogla
Marshallovi otoki
Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake.
Poglej Dež in Marshallovi otoki
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Poglej Dež in Monsun
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Dež in Nevihta
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Dež in Oblak
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Dež in Ocean
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Dež in Ogljikov dioksid
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Dež in Ogljikova kislina
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Dež in Ozon
Padalo
Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.
Poglej Dež in Padalo
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Dež in Padavine
Pelerina
Frans Luyckx: Cecilija Renata Avstrijska (s čipkasto pelerino) Kip Sherlock Holmesa v plašču s pelerino Pletena pelerina iz leta 1911 Pelerína je oblačilo oziroma ogrinjalo, ki se ga obleče preko ostalih oblačil.
Poglej Dež in Pelerina
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Dež in Pelod
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Dež in Perun
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Dež in PH
Ploha
kumulusni oblak Ploha, so izdatne, vendar kratkotrajne padavine, in nastanejo predvsem tedaj, ko se ustvari mogočen kumulonimbus, včasih a redkeje kumulus.
Poglej Dež in Ploha
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Dež in Podnebje
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Dež in Poplava
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Dež in Prah
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Poglej Dež in Prosti pad
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Dež in Puščava
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Dež in Reka
Slovanska mitologija
Skulptura Svetovida Slovánska relígija (stároslovánska ~) je skupina verovanj, mitov in šeg v času pred pokristjanjevanjem, kakor tudi kasneje v času dvoverja, tj.
Poglej Dež in Slovanska mitologija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Dež in Sonce
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Poglej Dež in Strela
Strjevanje krvi
Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.
Poglej Dež in Strjevanje krvi
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Dež in Suša
Toča
Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.
Poglej Dež in Toča
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Dež in Točnost in natančnost
Tornado
Tipični tornado Tornado je močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčasti oblak v obliki dimnika.
Poglej Dež in Tornado
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Dež in Upor sredstva
Virga
Virga iz nimbostratusa Virga je padavina iz oblakov, ki pa ne doseže tal.
Poglej Dež in Virga
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Dež in Vlažnost
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Poglej Dež in Vonj
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Dež in Vreme
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Dež in Zahod
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Dež in Zemeljski plaz
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Dež in Zemeljsko površje
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Dež in Zrak
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Dež in Zvok