Kazalo
145 odnosi: A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1), Alessandria (pokrajina), Aleuti, Aljaški polotok, Altostratus, Apulija, Arnold Rikli, Atletika, Azteški koledar, Šintoizem, Šolta, Šot, Žaga Rog, Ženski svet (revija), Žirje (otok), Žled, Žman, Čhuku, Čiovo, Črna pegavost, Baal, Bali, Bibavični pas, Blaguško jezero, Blood Omen: Legacy of Kain, Bologna (pokrajina), Bonifacij, Burja, Canal du Midi, Cerkniško jezero, Dežnik, Deng-dit, Dolina smrti, Čile, Drobirski tok, Dubrovnik, Dugi otok, Egipt, Ekoregija, Etanoilbromid, Eter (fizika), Falklandski otoki, Firence (pokrajina), Fosgen, Galapaški otoki, Geografija Brazilije, Geografija Slovenije, Glasgow, Gondola, Hidrologija, Indra, ... Razširi indeks (95 več) »
A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1)
A Hundred Days je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri polkovnik O'Neill in ostali člani ekipe SG-1 navežejo stike s prebivalci majhne vasi na planetu Edora.
Poglej Dež in A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1)
Alessandria (pokrajina)
Pokrajina Alessandria (v italijanskem izvirniku Provincia di Alessandria, izg. Provinča di Alesàndrija) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Dež in Alessandria (pokrajina)
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Dež in Aleuti
Aljaški polotok
Aljaški polotok (angleško Alaska Peninsula) je ozek polotok na severozahodu ameriške zvezne države Aljaska, ki se razteza približno 800 kilometrov od Aljaškega gorovja na severovzhodu do prvih otokov Aleutov na jugozahodu.
Poglej Dež in Aljaški polotok
Altostratus
Altostratusi so srednje visoki oblaki iz vode in ledu.
Poglej Dež in Altostratus
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dež in Apulija
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Dež in Arnold Rikli
Atletika
Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.
Poglej Dež in Atletika
Azteški koledar
Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.
Poglej Dež in Azteški koledar
Šintoizem
pp.
Poglej Dež in Šintoizem
Šolta
Šolta (italijansko: Solta, latinsko: Olynta) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dež in Šolta
Šot
Satelitski posnetek šota Melrhir Šot (arabsko šaṭṭ - شط) je izraz za plitvo slano jezero in močvirnato območje v Severni Afriki, kjer se pojavljajo v puščavskih območjih.
Poglej Dež in Šot
Žaga Rog
Rog je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem.
Poglej Dež in Žaga Rog
Ženski svet (revija)
Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923).
Poglej Dež in Ženski svet (revija)
Žirje (otok)
Žirje (italijansko: Zuri, latinsko: Zurium) je severnodalmatinski otok v srednjem Jadranu in je del Šibeniškega arhipelaga.
Poglej Dež in Žirje (otok)
Žled
slovenskih gozdovih februarja 2014 tovorno vozilo Zaradi žledu poškodovan električni daljnovod postojnski železniški postaji februarja 2014 Žled (tudi požléd ali požlédica) je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino.
Poglej Dež in Žled
Žman
Žman je naselje in manjše pristanišče na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.
Poglej Dež in Žman
Čhuku
Čhuku, Chuku, bog neba in bog stvarnik pri Ibojih v Nigeriji, Alijin mož.
Poglej Dež in Čhuku
Čiovo
Čiovo (italijansko: Bua, latinsko: Bubus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dež in Čiovo
Črna pegavost
Milejša oblika črne pegavosti na vinski trti Nekoliko hujša oblika črne pegavosti na vinski trti Črna pegavost je rastlinska bolezen, ki jo pri vinski trti (Vitis vinifera) povzroča gliva Phomopsis viticola.
Poglej Dež in Črna pegavost
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Dež in Baal
Bali
Bali je otok v indonezijskem arhipelagu in upravna provinca Republike Indonezije.
Poglej Dež in Bali
Bibavični pas
Bibavični pas (prav tako poznan kot priobala ali pas plime in oseke) je območje, ki je izpostavljeno zraku ob oseki in podvodju ob plimi (na primer območje med obema plimama).
Poglej Dež in Bibavični pas
Blaguško jezero
Blaguško jezero je jezero v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Poglej Dež in Blaguško jezero
Blood Omen: Legacy of Kain
Blood Omen: Legacy of Kain je pustolovska igra igranja vlog razvijalca Silicon Knights, izdana v založbi Crystal Dynamics v sodelovanju z ostalimi založbami, kot je Activision.
Poglej Dež in Blood Omen: Legacy of Kain
Bologna (pokrajina)
Pokrajina Bologna (v italijanskem izvirniku Provincia di Bologna, izg. Provinča di Bolonja) je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Dež in Bologna (pokrajina)
Bonifacij
Bonifacij je moško osebno ime.
Poglej Dež in Bonifacij
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Dež in Burja
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Dež in Canal du Midi
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Poglej Dež in Cerkniško jezero
Dežnik
Človek z dežnikom v dežju Dežnik je priprava za zaščito pred dežjem in modni dodatek.
Poglej Dež in Dežnik
Deng-dit
Deng-dit je bog stvarnik in bog dežja pri Dinkih v Sudanu.
Poglej Dež in Deng-dit
Dolina smrti, Čile
Dolina smrti, v ozadju vulcan Licancabur Dolina smrti (špansko Valle de la Muerte) je gorata in peščena dolina v Slanem gorovju (Cordillera de la Sal), ki je del puščave Atacama.
Poglej Dež in Dolina smrti, Čile
Drobirski tok
Drobirski tok je gravitacijski (hiperkoncentriran) tok mešanice zemljin, hribin (skal) vode in/ali zraka, ki je sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.
Poglej Dež in Drobirski tok
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Dež in Dubrovnik
Dugi otok
Dugi otok (italijansko: Isola lunga) je dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dež in Dugi otok
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Dež in Egipt
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Dež in Ekoregija
Etanoilbromid
Etanoilbromid je brezbarvna tekočina, ki se na zraku obarva rumeno.
Poglej Dež in Etanoilbromid
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Dež in Eter (fizika)
Falklandski otoki
Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Poglej Dež in Falklandski otoki
Firence (pokrajina)
Pokrajina Firence (v italijanskem izvirniku Provincia di Firenze, izg. Provinča di Firence) je bila ena od desetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Toskana.
Poglej Dež in Firence (pokrajina)
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Poglej Dež in Fosgen
Galapaški otoki
Galapáški otóki (špansko Islas Galápagos, uradno Archipiélago de Colón) so arhipelag 14 večjih otokov, 3 manjših otokov in 107 otočkov in čeri v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih tudi ekvator.
Poglej Dež in Galapaški otoki
Geografija Brazilije
Glavna brazilska porečja Brazilijo geografsko sestavljajo tri naravne celote.
Poglej Dež in Geografija Brazilije
Geografija Slovenije
Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.
Poglej Dež in Geografija Slovenije
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Poglej Dež in Glasgow
Gondola
Góndola je ozek in dolg čoln, z visokim premcem in krmo.
Poglej Dež in Gondola
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Dež in Hidrologija
Indra
Kip boga Indre in triglavega boga Eravana Indra je eden glavnih in najstarejših Bogov v hindujski veri; je bog neba, gospodar groma in bliska, daje dež, plodnost zemlji in vodo reki Ind.
Poglej Dež in Indra
Jezera, Murter
Jezera so naselje in pristanišče ob istoimenskem zalivu na otoku Murter (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Tisno Šibeniško-kninske županije.
Poglej Dež in Jezera, Murter
Kal
Kal pri cerkvi sv. Ane nad vasjo Razguri Kal s snegom Kozini Kal (ponekod tudi lokev ali lokva, v Istri puč) je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica.
Poglej Dež in Kal
Kal (razločitev)
Kal (kot samostalnik moškega spola) je.
Poglej Dež in Kal (razločitev)
Kal, Pivka
Kal je naselje v Občini Pivka.
Poglej Dež in Kal, Pivka
Kamba (mitologija)
Kamba je bog neba in bog stvarnik pri Vajih v Liberiji.
Poglej Dež in Kamba (mitologija)
Kanal svetega Jerneja
Kanal svetega Jerneja (pogovorno Jernejev kanal, tudi kanal sv. Jerneja) je dovodni kanal Sečoveljskih solin in je v preteklosti ob plimi zagotavljal dotok morske vode do sečoveljskih solin, danes pa v glavnem služi za priveze manjših plovil.
Poglej Dež in Kanal svetega Jerneja
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Dež in Kaplja
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Dež in Kisli dež
Klavže (pregrada)
Klavže na reki Idrijci Brusove klavže na Belci (pritok Idrijce) Klavže so eden najpomembnejših slovenskih tehniških spomenikov, so visoke rečne pregrade, zgrajene na reki Idrijci in potokih Belci, Zali in Klavžarici, za zbiranje vode in občasno plavljenje lesa do rudnika živega srebra v Idriji.
Poglej Dež in Klavže (pregrada)
Korenica (reka)
Korenica, manjša hrvaška reka ponikalnica v Liki.
Poglej Dež in Korenica (reka)
Korita, Mljet
Korita so manjše naselje v notranjosti otoka Mljeta (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Mljet; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Dež in Korita, Mljet
Kraška griža
Kraška griža je gola kamnita pokrajina kraškega izvora.
Poglej Dež in Kraška griža
Kraj zločina
Kraj zločina je lokacija, ki je povezana s storitvijo kaznivega dejanja in vsebuje fizične dokaze, ki so pomembni za samo preiskavo kaznivega dejanja.
Poglej Dež in Kraj zločina
Krimmlski slapovi
Krimmlski spodnji in srednji slap Krimmlski slapovi (nemško Krimmler Wasserfälle) so s svojimi 385 m najvišji slapovi v Avstriji.
Poglej Dež in Krimmlski slapovi
Kumulonimbus capillatus
Kumulonimbus capillatus Kumulonimbus capillatus ali razviti nevihtni oblak je zelo masivni oblak.
Poglej Dež in Kumulonimbus capillatus
Ladijski reševalni čoln
Reševalni čoln na ladji Mein Schiff 4. Ladijski reševalni čoln je reševalno plovilo na ladji, ki se uporablja za prevažanje potnikov in posadke v nujnih primerih evakuacije v primeru nesreče na krovu ladje.
Poglej Dež in Ladijski reševalni čoln
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Dež in Litij
Loče, Slovenske Konjice
Loče so urbanizirano naselje v srednjem delu Dravinjske doline, v Občini Slovenske Konjice.
Poglej Dež in Loče, Slovenske Konjice
Malostonski zaliv
Gojenje školjk v zalivu. Malostonski zaliv (hrvaško: Malostonski zaljev) je zaliv v Jadranskem morju, obdan s polotokom Pelješac in celino.
Poglej Dež in Malostonski zaliv
Mamutovec
Mamutovec, znan tudi kot orjaška ali gorska sekvoja, (znanstveno ime Sequoiadendron giganteum) je vrsta drevesa iz rodu Sequoiadendron, ki lahko v višino zrase več kot 75 m, deblo pa ima obseg 29 m. Doseže lahko starost več tisoč let.
Poglej Dež in Mamutovec
Mawu Sodza
Mawu Sodza je boginja dežja in nevihte, ter boginja zaščitnica pri Evejcih v Beninu, Gani in Togu.
Poglej Dež in Mawu Sodza
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Dež in Megla
Melišče
Melišče pod Stenarskimi vratci Melišča na otočju Spitsbergi Melišče je nasipališče oz.
Poglej Dež in Melišče
Mesarski most, Ljubljana
Mesarski most v Ljubljani je most čez Ljubljanico, ki povezuje Ljubljansko Tržnico s Petkovškovim nabrežjem in je namenjen pešcem in kolesarjem.
Poglej Dež in Mesarski most, Ljubljana
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Dež in Mošeja Omajadov
Moravška dolina
Moravška dolina je dolina v zahodnem delu Posavskega hribovja.
Poglej Dež in Moravška dolina
Most Morandi
Most Morandi (italijansko Ponte Morandi), uradno Viadukt Polcevera (italijansko Viadotto Polcevera), je bil avtocestni viadukt v Genovi, zgrajen med letoma 1963 in 1967.
Poglej Dež in Most Morandi
Narodni park Risnjak
Narodni park Risnjak je hrvaški narodni park in se nahaja v Gorskem kotarju.
Poglej Dež in Narodni park Risnjak
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Poglej Dež in Neum
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Dež in Nevihta
Nimbostratus
Nimbostratusi (ns) so nizki in srednje visoki oblaki iz vode in ledu.
Poglej Dež in Nimbostratus
Nommo
Kipec Nomma iz ljudstva Tellem Nommo, bog neba in vode pri Dogonih.
Poglej Dež in Nommo
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Poglej Dež in Obalna geografija
Obleka
Kranjskem konec 19. stoletja (fotokromatska slika) Obleka je kar nosimo na sebi, kar si oblečemo.
Poglej Dež in Obleka
Obnovljivi viri energije
Trije obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).
Poglej Dež in Obnovljivi viri energije
Out of the Blue
Out of the Blue je sedmi studijski album skupine Electric Light Orchestra (ELO), ki je izšel oktobra 1977.
Poglej Dež in Out of the Blue
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Dež in Ozračje
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Dež in Padavine
Pankracij
Pankracij je moško osebno ime.
Poglej Dež in Pankracij
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Dež in Panonska nižina
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Dež in Parhelij
Parma (pokrajina)
Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Dež in Parma (pokrajina)
Pastorka in bela žena
Pastorka in bela žena, ''založba Ajda, 2005'' Pastorka in bela žena je priredba slovenske ljudske pripovedke.
Poglej Dež in Pastorka in bela žena
Pelerina
Frans Luyckx: Cecilija Renata Avstrijska (s čipkasto pelerino) Kip Sherlock Holmesa v plašču s pelerino Pletena pelerina iz leta 1911 Pelerína je oblačilo oziroma ogrinjalo, ki se ga obleče preko ostalih oblačil.
Poglej Dež in Pelerina
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Dež in Perun
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Dež in Perzej
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Dež in Pireneji
Pirokumulus
Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.
Poglej Dež in Pirokumulus
Pokrajina Ascoli Piceno
Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Dež in Pokrajina Ascoli Piceno
Poledica
Poledica je zaledenela oblika padavin na tleh.
Poglej Dež in Poledica
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Dež in Poplava
Poplave in blatni plazovi v Braziliji (2020)
Med 17.
Poglej Dež in Poplave in blatni plazovi v Braziliji (2020)
Poplave v Sloveniji (2023)
Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4.
Poglej Dež in Poplave v Sloveniji (2023)
Potres na Kozjanskem (1974)
Potres na Kozjanskem leta 1974 je 20. junija ob 17.
Poglej Dež in Potres na Kozjanskem (1974)
Potres v Zagrebu (2020)
Ob 6:24 zjutraj 22.
Poglej Dež in Potres v Zagrebu (2020)
Prato (pokrajina)
Pokrajina Prato (v italijanskem izvirniku Provincia di Prato, izg. Provinča di Prato) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Dež in Prato (pokrajina)
Pršenje
Pršenje je vrsta padavin v tekočem stanju, ki nastajajo v oblaku.
Poglej Dež in Pršenje
Projekt Eden
Projekt Eden je obiskovalna atrakcija v mestu Cornwall v Veliki Britaniji.
Poglej Dež in Projekt Eden
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Dež in Prve visoke civilizacije
Rava
Rava-satelitski posnetek Rava je otok v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški.
Poglej Dež in Rava
Rdečkasta mušnica
Rdečkasta mušnica ali bisernica (znanstveno ime Amanita rubescens) je pogojno užitna goba iz družine mušničark.
Poglej Dež in Rdečkasta mušnica
Repentabor
Repentabor, lokalna raba: Repen, (italijansko Monrupino) je naselje s 867 prebivalci v Tržaški pokrajini v Italiji ter sedež občine Comune di Monrupino / Občina Repentabor.
Poglej Dež in Repentabor
Ribja kraljica
Ribja kraljica je slovenska narodna pravljica.
Poglej Dež in Ribja kraljica
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Dež in Rimska cesta
Rosa
Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.
Poglej Dež in Rosa
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Dež in Rovinj
Santa Cruz (provinca, Argentina)
Santa Cruz je argentinska provinca, ki leži v južnem delu države, v Patagoniji.
Poglej Dež in Santa Cruz (provinca, Argentina)
Santorini
Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.
Poglej Dež in Santorini
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Dež in Sardinija
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Sarkofag jedrske elektrarne Černobil ali zaščitna zgradba (ukrajinsko: Об'єкт "Укриття") je bila masivna jeklena in betonska konstrukcija, ki je pokrivala stavbo jedrskega reaktorja št.
Poglej Dež in Sarkofag jedrske elektrarne Černobil
Servacij
Servacij je moško osebno ime.
Poglej Dež in Servacij
Severna Norveška
Severna Norveška (bokmål Nord-Norge, urbano vzhodno norveško:, nynorsk Nord-Noreg; severnosamijsko Davvi-Norga) je geografska regija Norveške, ki jo sestavljata dve najsevernejši okrožji Nordland in Troms og Finnmark v skupaj približno 35 % norveške celine.
Poglej Dež in Severna Norveška
Sodra
Sodra Sodra je padavina v trdem stanju, ki nastaja v nevihtnih oblakih - to so prozorna ali polprozorna ledena zrna kroglaste ali nepravilne oblike s premerom od 1 do 5 mm.
Poglej Dež in Sodra
Sondrio (pokrajina)
Pokrajina Sondrio (v italijanskem izvirniku Provincia di Sondrio) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Dež in Sondrio (pokrajina)
Sosnežica
Sosnežica na avtu Sosnežica je padavina iz oblakov – to je sneg pomešan z dežjem.
Poglej Dež in Sosnežica
Streha
Strehe starega Pirana Streha je zgornja obloga stavbe, vključno z vsemi materiali in konstrukcijami, potrebnimi za njeno podporo na stenah stavbe ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred dežjem, snegom, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in vetrom.
Poglej Dež in Streha
Sudan (regija)
Sudan je geografska regija večinoma v zahodni, nekoliko pa tudi v vzhodni Afriki, ki se razprostira južno od Sahela, med državama Mali in Sudan.
Poglej Dež in Sudan (regija)
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Dež in Tajga
Taranto (pokrajina)
Pokrajina Taranto (v italijanskem izvirniku Provincia di Taranto) je ena od šestih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Apulijo.
Poglej Dež in Taranto (pokrajina)
Temperaturna inverzija
Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje. Temperaturna inverzija oziroma temperaturni obrat (tudi toplotni obrat, toplotna inverzija ali toplotni preobrat) je meteorološki pojav, ko temperatura zraka v troposferi z višino narašča.
Poglej Dež in Temperaturna inverzija
Tenda
Tišini Tenda je sekundarna kritina, nameščena na zunanji strani objekta.
Poglej Dež in Tenda
Tlaloc
Tlaloc (klasični nahuatl: Tlāloc) je azteški bog dežja, vetra, strele nadlog in rodovitnosti.
Poglej Dež in Tlaloc
Tronador (vulkan)
Tronador (v španščini Cerro Tronador) je ugasel stratovulkan v južnih Andih, ki leži na meji med Argentino in Čilom, v bližini argentinskega mesta Bariloče.
Poglej Dež in Tronador (vulkan)
Tropski gozd
Tropski gozd tudi džungla je gozdnata pokrajina v tropskih regijah med ekvatorjem in 23,5° severne in južne zemljepisne širine oziroma med Rakovim povratnikom in Kozorogovim povratnikom, vendar nanj lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prevladujoči vetrovi.
Poglej Dež in Tropski gozd
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Dež in Tunizija
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Dež in Udornica
Varuna
Vanura To je članek o bogu Varuni.
Poglej Dež in Varuna
Veliki Onofrijev vodnjak
Veliki Onofrijev vodnjak Veliki Onofrijev vodnjak (hrv. Velika česma) stoji v Dubrovniku, sredi trga Poljana Paskoja Miličevića, in ga je leta 1438 postavil neapeljski gradbeni mojster in arhitekt Onofrio di Giordano della Cava kot zaključni del vodovoda.
Poglej Dež in Veliki Onofrijev vodnjak
Virga
Virga iz nimbostratusa Virga je padavina iz oblakov, ki pa ne doseže tal.
Poglej Dež in Virga
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Dež in Voda
Vodna energija
Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.
Poglej Dež in Vodna energija
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Dež in Vodonosnik
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Dež in Zaratustrstvo
Zbrana dela Leopolda Suhodolčana
Leopold Suhodolčan se je rodil leta 1928 v Žireh umrl pa leta 1980 na Golniku.
Poglej Dež in Zbrana dela Leopolda Suhodolčana
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Dež in Zemeljski plaz