Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kisik

Index Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

207 odnosi: Acetamid, Acetanhidrid, Acetilen, Aceton, Adenin, Adenozin trifosfat, Aldehid, Alexander von Humboldt, Alge, Alkohol, Alotropija, Aluminij, Amedeo Avogadro, Ameriški nogomet, Amid, Aminokislina, Anaerob, Anhidrid, Antimon, Antoine Lavoisier, Apnenec, Apollo 1, Arheje, Arterija, Avogadrov zakon, Železo, Žveplo, Bakterije, Barva, Beljakovina, Bencin, Biosfera, Boksit, Carl Wilhelm Scheele, Celično dihanje, Citronska kislina, Cvetenje voda, Delni tlak, Detergent, Dihala, Dolomit, Dušik, Eksotermna reakcija, Elektroliza, Elektronegativnost, Enciklopedija Britannica, Eritrocit, Ester, Etanojska kislina, Etanol, ..., Eten, Eter, Etilacetat, Etilenglikol, Etilenoksid, Evkarionti, Fenol, Flogistonska teorija, Fluor, Formaldehid, Fosfat, Fotoluminiscenca, Foton, Fotosinteza, Frakcionirna destilacija, Furan, Genesis, Glicerol, Granit, Grščina, Halkogen, Helij, Hem, Hematit, Hemocianin, Hemoglobin, Hidrosfera, Humphry Davy, Imunski sistem, Iridij, Izotop, Jagelonska univerza, James Dewar, Jeklo, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph Priestley, Kalcijev karbonat, Kambrij, Kamnina, Karboksilna kislina, Karbon, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Keton, Kislina, Kompleksna spojina, Korozija, Korund, Kositer, Kost, Kovalentna vez, Kozmični žarki, Krakov, Kremen, Kri, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Leonardo da Vinci, Litosfera, Luna, Maščobe, Maščobna kislina, Magnet, Magnetni moment, Magnetno polje, Magnezij, Magnezijev karbonat, Mars, Massachusetts, Mehkužci, Metanol, Meteorit, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Milimeter živega srebra, Mitohondrij, Modrozelene cepljivke, Mravljinčna kislina, Nekovina, Neon, NFPA 704, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nitrat, Nizkozemeljska orbita, Nukleinska kislina, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikov monoksid, Oksid, Oksidacijsko stanje, Organska spojina, Osrednje živčevje, Ozon, Ozonska plast, Ozračje, Pajki, Paramagnetizem, Paskal, Periodni sistem elementov, Peroksiocetna kislina, Pikometer, Pirimidin, Placebo, Plastika, Platina, Plin, Plinska gangrena, Pljuča, Pljučnica, Prehodni element, Program Apollo, Purin, Radioaktivnost, Raki, Rastline, Rayleighovo sipanje, Razpolovni čas, Reaktivna kisikova spojina, Redoks reakcija, Rimska cesta (galaksija), Robert Boyle, Robert Hooke, Robert Hutchings Goddard, Silicij, Silicijev dioksid, Silikat, Singletni kisik, Skorja (geologija), Smog, Sončev veter, Standardna tvorbena entalpija, Superprevodnost, Titan (element), Topilo, Topnost, Trigonalni kristalni sistem, Troposfera, Ultravijolično valovanje, Uppsala, Van der Waalsova sila, Varjenje, Vena, Venera, Vesolje, VO2 max, Voda, Vodik, Vodikov peroksid, Vodikova vez, Vretenčarji, Vrstno število, Združene države Amerike, Zemljin plašč, Zvezda. Razširi indeks (157 več) »

Acetamid

Acetamid 3D model Acetamid (IUPAC – Mednaroden sindikat čiste in umetne kemije: etanamid) je organska spojina s formulo CH3CONH2.

Novo!!: Kisik in Acetamid · Poglej več »

Acetanhidrid

Acetanhidrid je kemična spojina s formulo (CH3CO)2O.

Novo!!: Kisik in Acetanhidrid · Poglej več »

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Novo!!: Kisik in Acetilen · Poglej več »

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Novo!!: Kisik in Aceton · Poglej več »

Adenin

Adenin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.

Novo!!: Kisik in Adenin · Poglej več »

Adenozin trifosfat

Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.

Novo!!: Kisik in Adenozin trifosfat · Poglej več »

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Novo!!: Kisik in Aldehid · Poglej več »

Alexander von Humboldt

Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt, nemški naravoslovec in raziskovalec, * 14. september 1769, Berlin, † 6. maj 1859, Berlin.

Novo!!: Kisik in Alexander von Humboldt · Poglej več »

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.

Novo!!: Kisik in Alge · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Kisik in Alkohol · Poglej več »

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Novo!!: Kisik in Alotropija · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Kisik in Aluminij · Poglej več »

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Novo!!: Kisik in Amedeo Avogadro · Poglej več »

Ameriški nogomet

Amêriški nogomèt je moštvena igra, pri kateri med seboj tekmujeta dve ekipi z vsaka po enajstimi igralci.

Novo!!: Kisik in Ameriški nogomet · Poglej več »

Amid

Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.

Novo!!: Kisik in Amid · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Kisik in Aminokislina · Poglej več »

Anaerob

sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.

Novo!!: Kisik in Anaerob · Poglej več »

Anhidrid

Anhidrid je organska spojina, ki ima dve acil skupini vezani na isti atom kisika.

Novo!!: Kisik in Anhidrid · Poglej več »

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Novo!!: Kisik in Antimon · Poglej več »

Antoine Lavoisier

Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.

Novo!!: Kisik in Antoine Lavoisier · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Kisik in Apnenec · Poglej več »

Apollo 1

North American Apollo 1 je uradno ime za načrtovano vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.

Novo!!: Kisik in Apollo 1 · Poglej več »

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Novo!!: Kisik in Arheje · Poglej več »

Arterija

Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.

Novo!!: Kisik in Arterija · Poglej več »

Avogadrov zakon

Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.

Novo!!: Kisik in Avogadrov zakon · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Kisik in Železo · Poglej več »

Žveplo

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.

Novo!!: Kisik in Žveplo · Poglej več »

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Novo!!: Kisik in Bakterije · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Kisik in Barva · Poglej več »

Beljakovina

rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.

Novo!!: Kisik in Beljakovina · Poglej več »

Bencin

Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.

Novo!!: Kisik in Bencin · Poglej več »

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Novo!!: Kisik in Biosfera · Poglej več »

Boksit

Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.

Novo!!: Kisik in Boksit · Poglej več »

Carl Wilhelm Scheele

Carl Wilhelm Scheele, švedsko-nemški kemik in farmacevt, * 9. december 1742, Stralsund, Švedska Pomeranija (zdaj Nemčija), † 21. maj 1786, Köping, Švedska.

Novo!!: Kisik in Carl Wilhelm Scheele · Poglej več »

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Novo!!: Kisik in Celično dihanje · Poglej več »

Citronska kislina

Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.

Novo!!: Kisik in Citronska kislina · Poglej več »

Cvetenje voda

Cvetenje vode Cvetenje vode povzroča hitra rast populacije alg, ki se lahko pojavi tako v slanih kot tudi v sladkih vodah.

Novo!!: Kisik in Cvetenje voda · Poglej več »

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Novo!!: Kisik in Delni tlak · Poglej več »

Detergent

Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.

Novo!!: Kisik in Detergent · Poglej več »

Dihala

Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.

Novo!!: Kisik in Dihala · Poglej več »

Dolomit

Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.

Novo!!: Kisik in Dolomit · Poglej več »

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Kisik in Dušik · Poglej več »

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Novo!!: Kisik in Eksotermna reakcija · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Novo!!: Kisik in Elektroliza · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Kisik in Elektronegativnost · Poglej več »

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Novo!!: Kisik in Enciklopedija Britannica · Poglej več »

Eritrocit

Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.

Novo!!: Kisik in Eritrocit · Poglej več »

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Novo!!: Kisik in Ester · Poglej več »

Etanojska kislina

Ocetna kislina (pravilneje etanojska kislina, formula CH3COOH) je organska kislina.

Novo!!: Kisik in Etanojska kislina · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Kisik in Etanol · Poglej več »

Eten

Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.

Novo!!: Kisik in Eten · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Novo!!: Kisik in Eter · Poglej več »

Etilacetat

Etilacetat je ester etanojske kisline in etanola.

Novo!!: Kisik in Etilacetat · Poglej več »

Etilenglikol

Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.

Novo!!: Kisik in Etilenglikol · Poglej več »

Etilenoksid

Etilenoksid (tudi etox, kratica: EO) je ključni vmesni izdelek pri proizvodnji številnih pomembnih kemikalij.

Novo!!: Kisik in Etilenoksid · Poglej več »

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Novo!!: Kisik in Evkarionti · Poglej več »

Fenol

Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.

Novo!!: Kisik in Fenol · Poglej več »

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Novo!!: Kisik in Flogistonska teorija · Poglej več »

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Novo!!: Kisik in Fluor · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Kisik in Formaldehid · Poglej več »

Fosfat

Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.

Novo!!: Kisik in Fosfat · Poglej več »

Fotoluminiscenca

Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.

Novo!!: Kisik in Fotoluminiscenca · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Kisik in Foton · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Kisik in Fotosinteza · Poglej več »

Frakcionirna destilacija

Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).

Novo!!: Kisik in Frakcionirna destilacija · Poglej več »

Furan

Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.

Novo!!: Kisik in Furan · Poglej več »

Genesis

Genesis je lahko.

Novo!!: Kisik in Genesis · Poglej več »

Glicerol

Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.

Novo!!: Kisik in Glicerol · Poglej več »

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Novo!!: Kisik in Granit · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Kisik in Grščina · Poglej več »

Halkogen

Halkogeni so kemijski elementi iz 16.

Novo!!: Kisik in Halkogen · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Kisik in Helij · Poglej več »

Hem

Molekula hema Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.

Novo!!: Kisik in Hem · Poglej več »

Hematit

Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).

Novo!!: Kisik in Hematit · Poglej več »

Hemocianin

hemolimfe hobotnice. Hemocianini so dihalni (respiratorni) pigmenti v obliki metaloproteina iz več podenot, na katerih sta vezana dva bakrova iona za reverzibilno vezavo ene kisikove molekule (O2).

Novo!!: Kisik in Hemocianin · Poglej več »

Hemoglobin

Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.

Novo!!: Kisik in Hemoglobin · Poglej več »

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Novo!!: Kisik in Hidrosfera · Poglej več »

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Novo!!: Kisik in Humphry Davy · Poglej več »

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Novo!!: Kisik in Imunski sistem · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Novo!!: Kisik in Iridij · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Kisik in Izotop · Poglej več »

Jagelonska univerza

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Novo!!: Kisik in Jagelonska univerza · Poglej več »

James Dewar

Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.

Novo!!: Kisik in James Dewar · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Kisik in Jeklo · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Novo!!: Kisik in John Dalton · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: Kisik in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Novo!!: Kisik in Joseph Priestley · Poglej več »

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Novo!!: Kisik in Kalcijev karbonat · Poglej več »

Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

Novo!!: Kisik in Kambrij · Poglej več »

Kamnina

Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.

Novo!!: Kisik in Kamnina · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Novo!!: Kisik in Karboksilna kislina · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Novo!!: Kisik in Karbon · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Kisik in Kemična vez · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Kisik in Kemijski element · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Kisik in Kemijski simbol · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Novo!!: Kisik in Keton · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Kisik in Kislina · Poglej več »

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Novo!!: Kisik in Kompleksna spojina · Poglej več »

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Novo!!: Kisik in Korozija · Poglej več »

Korund

Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

Novo!!: Kisik in Korund · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Novo!!: Kisik in Kositer · Poglej več »

Kost

Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.

Novo!!: Kisik in Kost · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Kisik in Kovalentna vez · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Kisik in Kozmični žarki · Poglej več »

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Novo!!: Kisik in Krakov · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Kisik in Kremen · Poglej več »

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Novo!!: Kisik in Kri · Poglej več »

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Novo!!: Kisik in Kroženje kisika · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Kisik in Kroženje ogljika · Poglej več »

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), med drugim znana tudi kot kronična obstruktivna bolezen pljuč (KOBP) in kronična obstruktivna bolezen dihalnih poti (KOBDP), je obstruktivno obolenje pljuč, za katero je značilen kronično slab pretok zraka.

Novo!!: Kisik in Kronična obstruktivna pljučna bolezen · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: Kisik in Leonardo da Vinci · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Kisik in Litosfera · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Kisik in Luna · Poglej več »

Maščobe

Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.

Novo!!: Kisik in Maščobe · Poglej več »

Maščobna kislina

Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.

Novo!!: Kisik in Maščobna kislina · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: Kisik in Magnet · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Novo!!: Kisik in Magnetni moment · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Kisik in Magnetno polje · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Kisik in Magnezij · Poglej več »

Magnezijev karbonat

Magnezijev karbonat (kemijska formula MgCO3), bela trdnina, v naravi kot mineral magnezit.

Novo!!: Kisik in Magnezijev karbonat · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Kisik in Mars · Poglej več »

Massachusetts

Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.

Novo!!: Kisik in Massachusetts · Poglej več »

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Novo!!: Kisik in Mehkužci · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Kisik in Metanol · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Kisik in Meteorit · Poglej več »

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4. april) 1765, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Kisik in Mihail Vasiljevič Lomonosov · Poglej več »

Milimeter živega srebra

Miliméter žívega srebrà (kratica mmHg, en. milimeter hydrargyrum) je enota za tlak, ki se uporablja na primer v medicini za merjenje krvnega tlaka in drugih tlakov.

Novo!!: Kisik in Milimeter živega srebra · Poglej več »

Mitohondrij

Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.

Novo!!: Kisik in Mitohondrij · Poglej več »

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Novo!!: Kisik in Modrozelene cepljivke · Poglej več »

Mravljinčna kislina

Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.

Novo!!: Kisik in Mravljinčna kislina · Poglej več »

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Novo!!: Kisik in Nekovina · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Kisik in Neon · Poglej več »

NFPA 704

Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.

Novo!!: Kisik in NFPA 704 · Poglej več »

Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat

Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.

Novo!!: Kisik in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat · Poglej več »

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.

Novo!!: Kisik in Nitrat · Poglej več »

Nizkozemeljska orbita

Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).

Novo!!: Kisik in Nizkozemeljska orbita · Poglej več »

Nukleinska kislina

Nukleinska ali jedrna kislina je velemolekula, sestavljena iz monomerov, imenovanih nukleotidi.

Novo!!: Kisik in Nukleinska kislina · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Kisik in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Kisik in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Novo!!: Kisik in Ogljikov hidrat · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Novo!!: Kisik in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Kisik in Oksid · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Kisik in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Novo!!: Kisik in Organska spojina · Poglej več »

Osrednje živčevje

Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.

Novo!!: Kisik in Osrednje živčevje · Poglej več »

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Novo!!: Kisik in Ozon · Poglej več »

Ozonska plast

Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).

Novo!!: Kisik in Ozonska plast · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Kisik in Ozračje · Poglej več »

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Novo!!: Kisik in Pajki · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Kisik in Paramagnetizem · Poglej več »

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Novo!!: Kisik in Paskal · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Kisik in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Peroksiocetna kislina

Peroksiocetna kislina (tudi perocetna kislina) je brezbarvna bistra tekočina z ostrim, dražečim vonjem.

Novo!!: Kisik in Peroksiocetna kislina · Poglej več »

Pikometer

Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.

Novo!!: Kisik in Pikometer · Poglej več »

Pirimidin

Pirimidín je heterociklična dušikova aromatska spojina, podobna benzenu in piridinu, ki vsebuje dva dušikova atoma (na mestih 1 in 3 v šestčlenskem obroču).

Novo!!: Kisik in Pirimidin · Poglej več »

Placebo

Placebo (latinsko ugajal bom, iz placere ugajati) je snov ali poseg, za katerega je prejemnik (ali izvajalec zdravljenja) prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno.

Novo!!: Kisik in Placebo · Poglej več »

Plastika

Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.

Novo!!: Kisik in Plastika · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Kisik in Platina · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Kisik in Plin · Poglej več »

Plinska gangrena

Plinska gangrena (grško gángraina - gnitje), plinski prisad ali klostridijska mionekroza je akutno in hudo nekrotizirajoče vnetje, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in vodeni krvavi izcedek.

Novo!!: Kisik in Plinska gangrena · Poglej več »

Pljuča

CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.

Novo!!: Kisik in Pljuča · Poglej več »

Pljučnica

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.

Novo!!: Kisik in Pljučnica · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Kisik in Prehodni element · Poglej več »

Program Apollo

Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.

Novo!!: Kisik in Program Apollo · Poglej več »

Purin

Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.

Novo!!: Kisik in Purin · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Kisik in Radioaktivnost · Poglej več »

Raki

Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.

Novo!!: Kisik in Raki · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Kisik in Rastline · Poglej več »

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Novo!!: Kisik in Rayleighovo sipanje · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Kisik in Razpolovni čas · Poglej več »

Reaktivna kisikova spojina

Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.

Novo!!: Kisik in Reaktivna kisikova spojina · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Kisik in Redoks reakcija · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Kisik in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Novo!!: Kisik in Robert Boyle · Poglej več »

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Novo!!: Kisik in Robert Hooke · Poglej več »

Robert Hutchings Goddard

Robert Hutchings Goddard, ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir, * 5. oktober 1882, Worcester, Massachusetts, ZDA, † 10. avgust 1945, Baltimore, Maryland, ZDA.

Novo!!: Kisik in Robert Hutchings Goddard · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Kisik in Silicij · Poglej več »

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Novo!!: Kisik in Silicijev dioksid · Poglej več »

Silikat

Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.

Novo!!: Kisik in Silikat · Poglej več »

Singletni kisik

Singletni kisik s sistemskim imenom dioksiden ali dikisik je anorganska kemikalija v vzbujenem stanju s kemijsko formulo O2(a1Δg), ki se zapiše tudi z. Singletni kisik je elektronsko vzbujen molekularni kisik O2 in zato manj stabilen od običajnega tripletnega kisika.

Novo!!: Kisik in Singletni kisik · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Kisik in Skorja (geologija) · Poglej več »

Smog

Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.

Novo!!: Kisik in Smog · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Kisik in Sončev veter · Poglej več »

Standardna tvorbena entalpija

Standardna tvorbena entalpija (znak ΔHto ali ΔtHo) je toplota, ki se sprosti ali porabi pri nastanku enega mola spojine iz elementov pri standardnih pogojih.

Novo!!: Kisik in Standardna tvorbena entalpija · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Kisik in Superprevodnost · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Novo!!: Kisik in Titan (element) · Poglej več »

Topilo

Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.

Novo!!: Kisik in Topilo · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Novo!!: Kisik in Topnost · Poglej več »

Trigonalni kristalni sistem

Trigonalni kristalni sistem ali trigonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov, romboedrična prostorska mreža pa ena od sedmih prostorskih mrež.

Novo!!: Kisik in Trigonalni kristalni sistem · Poglej več »

Troposfera

letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.

Novo!!: Kisik in Troposfera · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Kisik in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Uppsala

Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.

Novo!!: Kisik in Uppsala · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Novo!!: Kisik in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Varjenje

Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.

Novo!!: Kisik in Varjenje · Poglej več »

Vena

Srčno-žilni sistem pri človeku; glavne vene so obarvane modro Vena ali dovodnica je žila, po kateri kri teče proti srcu.

Novo!!: Kisik in Vena · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Kisik in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Kisik in Vesolje · Poglej več »

VO2 max

VO2 max (tudi maksimalna aerobna kapaciteta) je največja količino kisika, ki jo lahko organizem porabi v eni minuti.

Novo!!: Kisik in VO2 max · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Kisik in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kisik in Vodik · Poglej več »

Vodikov peroksid

Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.

Novo!!: Kisik in Vodikov peroksid · Poglej več »

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Novo!!: Kisik in Vodikova vez · Poglej več »

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Novo!!: Kisik in Vretenčarji · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kisik in Vrstno število · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Kisik in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Novo!!: Kisik in Zemljin plašč · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Kisik in Zvezda · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »