Kazalo
69 odnosi: Aerosol, Aluminijev oksid, Atom, Barva, Boltzmannova konstanta, Dan, Dušik, Dvoživke, Električna polarizacija, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Foton, Frekvenca, Izotermna sprememba, Jakost (fizika), John William Strutt Rayleigh, Kapljevina, Kisik, Kot, Kremen, Kromatofora, Laser, Lomni količnik, Luna, Mikrometer, Modra, Molekula, Morje, Nanometer, Nebo, Obzorje, Optično vlakno, Oranžna, Ozon, Ozračje, Plazilci, Plin, Polarizabilnost, Polarizacija valovanja, Prožno sipanje, Ramanovo sipanje, Rastline, Rdeča, Roženica, Rumena, Sintranje, Sipanje, Sol, Sonce, ... Razširi indeks (19 več) »
- Atmosferski optični pojavi
- Fizikalni pojavi
- Osnovni fizikalni koncepti
- Svetloba
Aerosol
Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.
Poglej Rayleighovo sipanje in Aerosol
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Rayleighovo sipanje in Aluminijev oksid
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Rayleighovo sipanje in Atom
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Rayleighovo sipanje in Barva
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Rayleighovo sipanje in Boltzmannova konstanta
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Rayleighovo sipanje in Dan
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Rayleighovo sipanje in Dušik
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Rayleighovo sipanje in Dvoživke
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Rayleighovo sipanje in Električna polarizacija
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Rayleighovo sipanje in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Rayleighovo sipanje in Energija
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Rayleighovo sipanje in Frekvenca
Izotermna sprememba
Izotèrmna spremémba (tudi izotèrmna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri se temperatura ne spreminja, spreminjata pa se prostornina in tlak.
Poglej Rayleighovo sipanje in Izotermna sprememba
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Rayleighovo sipanje in Jakost (fizika)
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Rayleighovo sipanje in John William Strutt Rayleigh
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kapljevina
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kisik
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kot
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kremen
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kromatofora
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Laser
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Rayleighovo sipanje in Lomni količnik
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Rayleighovo sipanje in Luna
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Rayleighovo sipanje in Mikrometer
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Rayleighovo sipanje in Modra
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Rayleighovo sipanje in Molekula
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Rayleighovo sipanje in Morje
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Rayleighovo sipanje in Nanometer
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Nebo
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Rayleighovo sipanje in Obzorje
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Rayleighovo sipanje in Optično vlakno
Oranžna
Oranžna je barva svetlobe z valovno dolžino 560–590 nm ali mešanica rdeče in rumene svetlobe, ki sta različno močni.
Poglej Rayleighovo sipanje in Oranžna
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ozračje
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Rayleighovo sipanje in Plazilci
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Rayleighovo sipanje in Plin
Polarizabilnost
Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.
Poglej Rayleighovo sipanje in Polarizabilnost
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Rayleighovo sipanje in Polarizacija valovanja
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Rayleighovo sipanje in Prožno sipanje
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ramanovo sipanje
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Rayleighovo sipanje in Rastline
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Rayleighovo sipanje in Rdeča
Roženica
Roženíca je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat.
Poglej Rayleighovo sipanje in Roženica
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Rayleighovo sipanje in Rumena
Sintranje
Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sintranje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sipanje
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sol
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sonce
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Rayleighovo sipanje in Steklo
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Poglej Rayleighovo sipanje in Stisljivost
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sulfat
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Rayleighovo sipanje in Svetloba
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Rayleighovo sipanje in Svetlobno onesnaženje
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Rayleighovo sipanje in Terpen
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Rayleighovo sipanje in Trdnina
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Rayleighovo sipanje in Trk
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Rayleighovo sipanje in Tyndallov pojav
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Rayleighovo sipanje in Valovna dolžina
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Rayleighovo sipanje in Vat
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Rayleighovo sipanje in Vidni spekter
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Rayleighovo sipanje in Voda
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zelena
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zemlja
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zračni tlak
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zrak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zvezda