Kazalo
22 odnosi: Aerogel, Ščip (Luna), Braggov pogoj, Fluorescenčna spektroskopija, John William Strutt Rayleigh, Kisik, Kromatofora, Marian Smoluchowski, Miejevo sipanje, Millerjevi indeksi, Modra, Optična pinceta, Ozračje, Prožno sipanje, Ramanovo sipanje, Ramanska spektroskopija, Seznam fizikalnih vsebin, Sipanje, Spektralna črta, Tyndallov pojav, Wienov zakon, Zeleni blisk.
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Poglej Rayleighovo sipanje in Aerogel
Ščip (Luna)
accessdate.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ščip (Luna)
Braggov pogoj
Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.
Poglej Rayleighovo sipanje in Braggov pogoj
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Rayleighovo sipanje in Fluorescenčna spektroskopija
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Poglej Rayleighovo sipanje in John William Strutt Rayleigh
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kisik
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Poglej Rayleighovo sipanje in Kromatofora
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Rayleighovo sipanje in Marian Smoluchowski
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Poglej Rayleighovo sipanje in Miejevo sipanje
Millerjevi indeksi
Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.
Poglej Rayleighovo sipanje in Millerjevi indeksi
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Rayleighovo sipanje in Modra
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Rayleighovo sipanje in Optična pinceta
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ozračje
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Rayleighovo sipanje in Prožno sipanje
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ramanovo sipanje
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Poglej Rayleighovo sipanje in Ramanska spektroskopija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Rayleighovo sipanje in Seznam fizikalnih vsebin
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Rayleighovo sipanje in Sipanje
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Rayleighovo sipanje in Spektralna črta
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Rayleighovo sipanje in Tyndallov pojav
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Rayleighovo sipanje in Wienov zakon
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Poglej Rayleighovo sipanje in Zeleni blisk