Kazalo
42 odnosi: Absorpcija, Amplituda, Brezrazsežna količina, Dielektričnost, Disperzija, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Fazna hitrost, Fazna razlika, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Leča (optika), Lom svetlobe, Lomni zakon, Magnetna permeabilnost, Metamaterial, N, Odboj, Optično vlakno, Optika, Poincaréjeva grupa, Pojav Čerenkova, Popolni odboj, Rentgenski žarki, Signal, Sipanje, Skupinska hitrost, Svetloba, Temperatura, Teorija relativnosti, Tlak, Univerza Stony Brook, Vakuum, Valovanje, Valovno čelo, Vpadna pravokotnica, Vpadni kot, Zrak, Zrcalo, Zvok, 1 (število).
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Lomni količnik in Absorpcija
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Lomni količnik in Amplituda
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Lomni količnik in Brezrazsežna količina
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Lomni količnik in Dielektričnost
Disperzija
Disperzija je pojem, ki se uporablja na mnogih področjih znanosti.
Poglej Lomni količnik in Disperzija
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Lomni količnik in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Lomni količnik in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Lomni količnik in Elektron
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Lomni količnik in Fazna hitrost
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Lomni količnik in Fazna razlika
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Lomni količnik in Frekvenca
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Lomni količnik in Hitrost svetlobe
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Lomni količnik in Leča (optika)
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Lomni količnik in Lom svetlobe
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Lomni količnik in Lomni zakon
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Lomni količnik in Magnetna permeabilnost
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Lomni količnik in Metamaterial
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Lomni količnik in N
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Lomni količnik in Odboj
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Lomni količnik in Optično vlakno
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Lomni količnik in Optika
Poincaréjeva grupa
Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.
Poglej Lomni količnik in Poincaréjeva grupa
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Lomni količnik in Pojav Čerenkova
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Lomni količnik in Popolni odboj
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Lomni količnik in Rentgenski žarki
Signal
Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.
Poglej Lomni količnik in Signal
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Lomni količnik in Sipanje
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Poglej Lomni količnik in Skupinska hitrost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Lomni količnik in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Lomni količnik in Temperatura
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Lomni količnik in Teorija relativnosti
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Lomni količnik in Tlak
Univerza Stony Brook
Državna univerza New Yorka v Stony Brooku ali kar Univerza Stony Brook je ameriška državna raziskovalna univerza v Stony Brooku na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York.
Poglej Lomni količnik in Univerza Stony Brook
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Lomni količnik in Vakuum
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Lomni količnik in Valovanje
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Lomni količnik in Valovno čelo
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Poglej Lomni količnik in Vpadna pravokotnica
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Lomni količnik in Vpadni kot
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Lomni količnik in Zrak
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Lomni količnik in Zrcalo
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Lomni količnik in Zvok
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Lomni količnik in 1 (število)
Prav tako znan kot Refrakcijski indeks, Refraktivni indeks.