Kazalo
56 odnosi: Čutilni receptor, Barva, Barvni vid, Cezij, Dušilka, Električni tok, Elektromagnet, Elektromagnetno valovanje, Enciklopedija Britannica, Fizikalna količina, Fran (jezikovni portal), Glasbilo, Grščina, Heinrich Rudolf Hertz, Herc, Informacija, Infrardeče valovanje, Infrazvok, Izmenični električni tok, Izpeljana enota SI, Kotna hitrost, Kristalni oscilator, Krožna frekvenca, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Možgani, Mrežnica, Nanometer, Nature, Ni (črka), Nihajni čas, Nihanje, Oko, Prst, Radijski valovi, Recipročna vrednost, Resonanca, Sekunda, Sluh, Spekter elektromagnetnega valovanja, Srednja vrednost, Svetloba, Tekočina, Tipalo, Ton, Trigonometrična funkcija, Uho, Ultravijolično valovanje, Ultrazvok, Valovanje, ... Razširi indeks (6 več) »
Čutilni receptor
Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.
Poglej Frekvenca in Čutilni receptor
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Frekvenca in Barva
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Frekvenca in Barvni vid
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Frekvenca in Cezij
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Frekvenca in Dušilka
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Frekvenca in Električni tok
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Frekvenca in Elektromagnet
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Frekvenca in Elektromagnetno valovanje
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Frekvenca in Enciklopedija Britannica
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Frekvenca in Fizikalna količina
Fran (jezikovni portal)
Fran je slovenski spletni jezikovni portal, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in zbirke, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko.
Poglej Frekvenca in Fran (jezikovni portal)
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Frekvenca in Glasbilo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Frekvenca in Grščina
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Frekvenca in Heinrich Rudolf Hertz
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Frekvenca in Herc
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Poglej Frekvenca in Informacija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Frekvenca in Infrardeče valovanje
Infrazvok
Infrazvok je longitudinalno valovanje s frekvenco pod 15 Hz, ki ga človeško uho ne more slišati.
Poglej Frekvenca in Infrazvok
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Poglej Frekvenca in Izmenični električni tok
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Frekvenca in Izpeljana enota SI
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Frekvenca in Kotna hitrost
Kristalni oscilator
Simbol za kristalni oscilator 16-megaherčni kristalni oscilator s kristalom, hermetično zaprtim v ohišje tipa HC-49/S Kristalni oscilator je vezje, ki deluje kot stabilen elektronski oscilator s pomočjo piezoelektričnega kristala kot elementa, ki določa frekvenco.
Poglej Frekvenca in Kristalni oscilator
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Frekvenca in Krožna frekvenca
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Frekvenca in Mednarodni sistem enot
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Frekvenca in Merska enota
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Frekvenca in Možgani
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Frekvenca in Mrežnica
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Frekvenca in Nanometer
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Frekvenca in Nature
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Frekvenca in Ni (črka)
Nihajni čas
Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.
Poglej Frekvenca in Nihajni čas
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Frekvenca in Nihanje
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Frekvenca in Oko
Prst
Prst je lahko.
Poglej Frekvenca in Prst
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Frekvenca in Radijski valovi
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Frekvenca in Recipročna vrednost
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Frekvenca in Resonanca
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Frekvenca in Sekunda
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Frekvenca in Sluh
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Frekvenca in Spekter elektromagnetnega valovanja
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Frekvenca in Srednja vrednost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Frekvenca in Svetloba
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Frekvenca in Tekočina
Tipalo
Tipálo, čutílnik ali zaznaválo (s tujko sénzor) je naprava, ki zaznava spremembe fizikalnih količin in jih pretvarja v spremembe električnih količin (električni tok, upornost, napetost idr.). Hitrost prenašanja je s tem skoraj neomejena in hitra, saj je skorajda v obsegu svetlobne hitrosti.
Poglej Frekvenca in Tipalo
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Frekvenca in Ton
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Frekvenca in Trigonometrična funkcija
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Frekvenca in Uho
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Frekvenca in Ultravijolično valovanje
Ultrazvok
Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.
Poglej Frekvenca in Ultrazvok
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Frekvenca in Valovanje
Vibracija
Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.
Poglej Frekvenca in Vibracija
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Frekvenca in Vid
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Frekvenca in Vidni spekter
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Frekvenca in Vrtenje
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Frekvenca in Zrak
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Frekvenca in Zvok