Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kotna hitrost

Index Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Fizika, Fizikalna količina, Frekvenca, Grščina, Herc, Krajevni vektor, Krožna frekvenca, Merska enota, Obodna hitrost, Odvod, Omega, Pravilo desne roke, Psevdovektor, Radian, Sekunda, Točka, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Vrtenje.

  2. Hitrost
  3. Koti
  4. Tenzorji

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Kotna hitrost in Fizika

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Kotna hitrost in Fizikalna količina

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Kotna hitrost in Frekvenca

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Kotna hitrost in Grščina

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Poglej Kotna hitrost in Herc

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Poglej Kotna hitrost in Krajevni vektor

Krožna frekvenca

Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.

Poglej Kotna hitrost in Krožna frekvenca

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Kotna hitrost in Merska enota

Obodna hitrost

Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.

Poglej Kotna hitrost in Obodna hitrost

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Poglej Kotna hitrost in Odvod

Omega

Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.

Poglej Kotna hitrost in Omega

Pravilo desne roke

Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.

Poglej Kotna hitrost in Pravilo desne roke

Psevdovektor

publisher.

Poglej Kotna hitrost in Psevdovektor

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Kotna hitrost in Radian

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Kotna hitrost in Sekunda

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Kotna hitrost in Točka

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Kotna hitrost in Vektor (matematika)

Vektorski produkt

Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.

Poglej Kotna hitrost in Vektorski produkt

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Kotna hitrost in Vrtenje

Glej tudi

Hitrost

Koti

Tenzorji