Kazalo
63 odnosi: Arhimed, Arhimedova spirala, Žiroskop, Bertrandov izrek, Bumerang, Centripetalna sila, Elementi tira, Enačba sončnega vzhoda, Energija, Fazna hitrost, Fizika, Fonon, Frekvenca, Galaksija, Geodetična precesija, Hillova krogla, Hiparh, Infrardeče vodenje, Izpeljana enota SI, Izrek o vrtilni količini, Jean Bernard Léon Foucault, Kidinu, Kinematika, Kinetična energija, Klasična mehanika, Kotni pospešek, Kroženje, Krožna frekvenca, Louis Poinsot, Lunin mesec, Moč, Naburimani, Navor, Obhodni čas, Obodna hitrost, Omega, Pojav JORP, Precesija, Precesija enakonočij, Psevdovektor, Pulzar, Radialni pospešek, Razsežnostna analiza, Seiffertova spirala, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Shranjevanje energije z vztrajnikom, Sistem geometriziranih enot, Stožčasta spirala, Troposkina, ... Razširi indeks (13 več) »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Kotna hitrost in Arhimed
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej Kotna hitrost in Arhimedova spirala
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Kotna hitrost in Žiroskop
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Kotna hitrost in Bertrandov izrek
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Poglej Kotna hitrost in Bumerang
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Poglej Kotna hitrost in Centripetalna sila
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Kotna hitrost in Elementi tira
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Poglej Kotna hitrost in Enačba sončnega vzhoda
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Kotna hitrost in Energija
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Kotna hitrost in Fazna hitrost
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Kotna hitrost in Fizika
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Poglej Kotna hitrost in Fonon
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Kotna hitrost in Frekvenca
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Kotna hitrost in Galaksija
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Kotna hitrost in Geodetična precesija
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Poglej Kotna hitrost in Hillova krogla
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Kotna hitrost in Hiparh
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Poglej Kotna hitrost in Infrardeče vodenje
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Kotna hitrost in Izpeljana enota SI
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Kotna hitrost in Izrek o vrtilni količini
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Kotna hitrost in Jean Bernard Léon Foucault
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Poglej Kotna hitrost in Kidinu
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Kotna hitrost in Kinematika
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Kotna hitrost in Kinetična energija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Kotna hitrost in Klasična mehanika
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Poglej Kotna hitrost in Kotni pospešek
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Kotna hitrost in Kroženje
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Kotna hitrost in Krožna frekvenca
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Kotna hitrost in Louis Poinsot
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Poglej Kotna hitrost in Lunin mesec
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Kotna hitrost in Moč
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Kotna hitrost in Naburimani
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Kotna hitrost in Navor
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Kotna hitrost in Obhodni čas
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Poglej Kotna hitrost in Obodna hitrost
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Kotna hitrost in Omega
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Kotna hitrost in Pojav JORP
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Kotna hitrost in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Kotna hitrost in Precesija enakonočij
Psevdovektor
publisher.
Poglej Kotna hitrost in Psevdovektor
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Kotna hitrost in Pulzar
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Poglej Kotna hitrost in Radialni pospešek
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Kotna hitrost in Razsežnostna analiza
Seiffertova spirala
Seiffertova spirala (ali Seifertova sferna spirala) je prostorska krivulja (sferna spirala), ki predstavlja pot opravljeno med potovanjem telesa od južnega do severnega pola sfere (ali poljubnega telesa, ki ima obliko sfere) tako, da telo ohranja velikost kotne hitrosti glede na fiksni polmer.
Poglej Kotna hitrost in Seiffertova spirala
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kotna hitrost in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin
Shranjevanje energije z vztrajnikom
Shranjevanje energije z vztrajnikom (ang. Flywheel Energy Storage - FES) shranjuje energijo, tako da pospeši vztrajnik (rotor) do zelo velikih obratov.
Poglej Kotna hitrost in Shranjevanje energije z vztrajnikom
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Kotna hitrost in Sistem geometriziranih enot
Stožčasta spirala
Stožčasta spirala je prostorska krivulja, ki jo dobimo tako, da navijemo s kotno hitrostjo a \, na stožec, ki ima višino h \, in polmer r \,, spiralo.
Poglej Kotna hitrost in Stožčasta spirala
Troposkina
Darrieusova vetrna turbina (ima vertikalno os) ima lopatice, ki imajo približno obliko troposkine, da se zmanjšajo upogibne napetosti. Troposkina je v fiziki in geometriji krivulja, ki jo ima idealna vrv, če je pritrjena na svojih konceh in se vrti okoli osi s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej Kotna hitrost in Troposkina
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kotna hitrost in Uran (planet)
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Kotna hitrost in Valovna dolžina
Valovno število
Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.
Poglej Kotna hitrost in Valovno število
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kotna hitrost in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Kotna hitrost in Vektorski prostor
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Kotna hitrost in Vesoljski teleskop James Webb
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Kotna hitrost in Virialni izrek
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Kotna hitrost in Vozelna precesija
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Kotna hitrost in Vrtenje
Vrtilna hitrost
Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.
Poglej Kotna hitrost in Vrtilna hitrost
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Kotna hitrost in Vrtilna količina
Vztrajnik
Vztrajnik v obliki kolesa z naperami Vztrájnik je del stroja, največkrat v obliki okrogle plošče ali kolesa, ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali shranjevanju energije.
Poglej Kotna hitrost in Vztrajnik
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Kotna hitrost in Vztrajnostni moment