Kazalo
19 odnosi: Bonn, Elektromagnetno valovanje, Fizik, Hamburg, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hitrost, Humboldtova univerza v Berlinu, James Clerk Maxwell, Meritev, Nemčija, Nemci, Plin, Svetloba, Toplota, Valovna dolžina, 1. januar, 1857, 1894, 22. februar.
- Nemški luterani
- Predavatelji na Univerzi v Bonnu
- Predavatelji na Univerzi v Kielu
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Bonn
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Elektromagnetno valovanje
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Fizik
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Hamburg
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Hitrost
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Humboldtova univerza v Berlinu
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in James Clerk Maxwell
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Meritev
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Nemci
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Plin
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Svetloba
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Toplota
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in Valovna dolžina
1. januar
1.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in 1. januar
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in 1857
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in 1894
22. februar
22.
Poglej Heinrich Rudolf Hertz in 22. februar
Glej tudi
Nemški luterani
Predavatelji na Univerzi v Bonnu
Predavatelji na Univerzi v Kielu
Prav tako znan kot Heinrich Hertz.